Žbogar je spomnil, da je Rusija v zadnjih dneh izvedla največji napad od začetka vojne v Ukrajini z več kot 300 raketami in brezpilotniki, ki so prizadeli poslopja in energetsko infrastrukturo po vsej državi, med njimi tudi hidroelektrarno blizu Kijeva.

"Ti nenehni napadi na civiliste in civilno infrastrukturo očitno kršijo mednarodno humanitarno pravo in jih je treba takoj ustaviti," je dejal Žbogar in dodal, da se intenzivnost napadov povečuje. Samo julija je bilo ubitih 219 civilistov, opazovalna misija ZN-a za človekove pravice v Ukrajini pa je v poročilu, objavljenem 9. avgusta, naštela 11.520 smrtnih žrtev med civilisti v Ukrajini od začetka vojne 24. februarja 2022.

"Očitno je, da miru ni mogoče doseči brez sodelovanja in dialoga med vsemi stranmi. V zvezi s tem upamo, da bo Rusija pokazala resnično pripravljenost končati vojno in v dobri veri sodelovati v pogajanjih, ki bodo temeljila na mednarodnih normah in v celoti spoštovala Ustanovno listino ZN-a," je dejal Žbogar.

Opozoril je na nevarnost v zvezi z jedrskimi elektrarnami in dejal, da bi moral Varnostni svet posebej obravnavati pomen preprečevanja napadov na jedrske objekte.

"Vsak napad na civilni jedrski objekt ali preprečitev njegovega normalnega delovanja bi lahko povzročila nepredstavljivo, dolgoročno humanitarno in okoljsko katastrofo. Pripravljeni smo sodelovati, da bi to preprečili," je dodal slovenski veleposlanik.

"Slovenija si ne bo prenehala prizadevati za krepitev zaupanja, da bi Ukrajincem in Rusom v prihodnosti zagotovili pravičen in trajen mir," je še povedal ob koncu svojega nagovora na zasedanju, ki se je tudi tokrat končalo brez ukrepov, ker ima Rusija kot stalna članica pravico veta.

Drugi člani Varnostnega sveta ZN-a so imeli podobne govore, predstavnik Rusije pa je ponovno zavrnil odgovornost svoje države za vojno in to pripisal "režimu v Kijevu" in zahodnim državam. Rusija je za petek zahtevala novo zasedanje Varnostnega sveta ZN-a o širitvi spopadov zaradi dostav orožja Ukrajini.

Slovenija pozvala k iskanju rešitve za politično krizo v Siriji

Zaradi naraščanja napetosti v regiji je nujno potreben napredek pri iskanju politične rešitve za krizo v Siriji, je na zasedanju Varnostnega sveta ZN-a povedala namestnica slovenskega veleposlanika pri ZN-u Ondina Blokar Drobič in opozorila, da Sirija ni imuna pred posledicami vojne v Gazi.

"Razmere v Siriji so iz dneva v dan nevarnejše in bolj nepredvidljive. Vse vpletene strani pozivamo, naj poiščejo način za vključujoč dialog in vsebinsko sodelovanje s posebnim odposlancem ZN-a," je dejala Blokar Drobič. Podoben poziv je naslovila tudi na arabske države in druge ključne mednarodne akterje.

"Milijoni prebivalcev Sirije še vedno živijo v strahu. Iz države so bežali in še vedno bežijo zaradi nasilja, konfliktov, zatiranja, gospodarske krize, nenehnih kršitev in zlorab človekovih pravic ali obupnih humanitarnih razmer. To počnejo že več kot trinajst let," je dodala in pozvala k neoviranemu dostopu humanitarne pomoči v Sirijo.

Za pravičen in trajen mir je po njenih besedah ključno kaznovanje kršilcev človekovih pravic. "Ponovno pozivamo sirsko vlado, naj zagotovi spoštovanje začasnih ukrepov Meddržavnega sodišča. Slovenija bo še naprej podpirala vsa prizadevanja za zbiranje in ohranjanje dokazov," je še dejala veleposlanica.

Zasedanje se je končalo brez ukrepa, ker Rusija kot stalna članica s pravico veta podpira režim predsednika Bašarja Al Asada.