Žbogarjev gostitelj je bil vodja avstrijske diplomacije Michael Spindelegger. Ministra sta se strinjala, da je letošnje leto primerno za rešitev tudi z vidika dveh obletnic - 55. obletnice Avstrijske državne pogodbe (ADP), katere 7. člen se nanaša na pravice manjšin, in 90. obletnice plebiscita na avstrijskem Koroškem.

Žbogar je priznal, da odnose med državama "vsekakor bremeni odprto manjšinsko vprašanje" in dodal, da "trenutno še nismo tam", da bi bil na mizi že kakšen konkreten predlog glede rešitve vprašanja dvojezičnih napisov.

Še vedno se strinjata, da se ne strinjata
Tudi pri vprašanju pravnega nasledstva Avstrijske državne pogodbe državi ostajata vsaka na svojem bregu, povedano drugače, Žbogar je dejal, da se z ministrom glede tega "strinjata, da se ne strinjata". "Slovenija je stranka ADP-ja, Avstrija pa temu nasprotuje," je dejal minister in dodal, da Slovenija glede te pravice izhaja iz dejstva, da je naša država naslednica nekdanje Jugoslavije in kot taka prevzema vse pravice in obveznosti nekdanje Jugoslavije, kot taka pa je tudi stranka ADP-ja.

"To nam je bilo v preteklosti že priznano. Že to, da nas je Ruska federacija v preteklosti obvestila o češki notifikaciji, je nek dokaz, da nas države stranke ADP-ja jemljejo kot stranko te pogodbe. Avstrija pa na drugi strani tega nasledstva ne priznava, ker pravi, da smo nova država in kot nova država ne moremo vstopati v pogodbo, ki je že zaprta. Tukaj si pač nasprotujemo," je dejal Žbogar.

Še letos odprava vizumov za BiH in Albanijo?
Oba ministra pa sta izpostavila, da so odnosi med državama dobri in prijateljski in da lahko dobro sodelujeta na številnih področjih. Ob tem sta izpostavila Zahodni Balkan in tudi predstavila skupno izjavo o evropski perspektivi Zahodnega Balkana. Po Žbogarjevih besedah si Slovenija tudi želi, da bi Evropska unija že v prvi polovici letošnjega leta odpravila vizume za Bosno in Hercegovino ter Albanijo.

O mednarodni konferenci o Zahodnem Balkanu, ki naj bi v soboto potekala na Brdu pri Kranju, pa je Žbogar dejal, da so obeti dobri. "Pričakujemo in računamo na vse voditelje. Delujemo še na nekaterih podrobnostih, tako da bomo verjetno do zadnjega angažirani glede konference. Je pa to pomembna konferenca s pomembnim sporočilom regije za EU in s pomembnim sporočilom regije sami sebi," je dejal Žbogar in izrazil upanje na "kar najbolj uspešen začetek in zaključek te konference".

"Manjšina mora sama najti rešitve za spore"
O sami manjšini - znano je, da so politične organizacije nezadovoljne, ker je urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu za letos namenil manj sredstev, ena od organizacij, Narodni svet koroških Slovencev, je celo napovedal svojo razpustitev konec meseca - je Žbogar poudaril, da bo morala manjšina sama najti rešitve za spore znotraj manjšine. Slovenija pa lahko po njegovih besedah pomaga, če bodo manjšinske organizacije ocenile, da je slovenska pomoč lahko koristna.

"To je stvar slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, ki se mora odločiti, kakšne organizacije hoče. Ali hoče eno ali hoče tri," je še dejal. Kot je dodal, je interes Slovenije, da je slovenska manjšina predstavljena enotno. "Ali je to v treh organizacijah, ki delujejo skupaj v korist manjšine, ali je to ena organizacija, prepuščamo manjšini. Je pa vsekakor v našo korist, da deluje enotno in da ne deluje ločeno kot v zadnjem času," je opozoril Žbogar.