Sporazum bo pomenil največjo zavezo ZDA glede vojaške pomoči kateri koli državi, veljal pa bo 10 let od leta 2018, ko preneha veljati zdajšnji sporazum o vojaški pomoči. Kot poroča Reuters, naj bi ga podpisali še ta teden. Ameriški kongres od ZDA zahteva, da Izraelu pomagajo ohraniti "kvalitativno vojaško prednost" v regiji.

Sporazum tako zagotavlja Izraelu najmanj 3,8 milijarde pomoči letno, kar je več, kot je določeno v trenutnem sporazumu, po katerem Izrael na leto od ZDA prejema za 3,1 milijarde vojaške pomoči. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je prvotno hotel 4,5 milijarde dolarjev letno, Washington Post, ki se sklicuje na izraelske medije, pa je konec julija poročal celo o Netanjahujevi želji po petih milijardah dolarjev letno.

Med vojno morda deležen še več pomoči
Sporazum bo vključeval tudi sredstva za izraelsko raketno zaščito, ki jo je doslej posebej financiral kongres. Ta je Izraelu v zadnjih letih namenjal do 600 milijonov dolarjev za ta namen. Državi sta se dogovorili, da Izrael ne bo lobiral pri kongresnikih za dodatna sredstva za raketno zaščito v času veljavnosti novega sporazuma o vojaški pomoči. Izrael naj bi se k temu zavezal v spremljajočem dopisu oziroma aneksu. Kot poroča Reuters, pa bo besedilo aneksa verjetno dovolj fleksibilno, da bo omogočalo izjeme v primerih vojne ali drugih večjih kriz.

V pogajanjih je izraelski premier Netanjahu privolil v več ameriških pogojev. Izrael tako kongresa ne bo prosil za več sredstev, kot bo zagotovljeno z novim sporazumom na letni ravni. Poleg tega bo moral postopno nehati porabljati ta sredstva za lastno vojaško industrijo namesto za ameriško orožje. Trenutno ta delež znaša 26,3 odstotka pomoči. Ta pravica Izraela izvira iz osemdesetih let 20. stoletja, ko so ZDA hotele pomagati Izraelu vzpostaviti lastno vojaško industrijo, ki je zdaj ena pomembnejših na svetovnem trgu. Izrael bo moral tudi prenehati 13 odstotkov ameriške pomoči porabljati za gorivo v vojaške namene.

Reuters se sklicuje na vir blizu pogajanjem in poroča, da naj bi bil sporazum podpisan v naslednjih dneh oziroma še ta teden. Podpisala ga ne bosta ameriški predsednik Barack Obama in Netanjahu, temveč, kot je to običaj, vodja Netanjahujevega sveta za nacionalno varnost Jacob Nagel in Obamova svetovalka za nacionalno varnost Susan Rice.

10-mesečna pogajanja
Pogajanja med ZDA in Izraelom so potekala skoraj 10 mesecev, Netanjahu pa se je odločil, da je bolje skleniti sporazum z Obamo, ki predsedniški položaj zapušča januarja 2017, kot pa upati na boljše razmere, ki bi jih morda ponudil njegov naslednik oziroma naslednica, poroča Reuters. S tem se je Netanjahu izognil negotovostim, ki jih prinašajo ameriške predsedniške volitve.

Sporazum bo uspeh tudi za Obamo, saj se predsednik otepa očitkov republikancev, da ne posveča dovolj pozornosti izraelski varnosti, kar Bela hiša ostro zanika. Izrael že dolgo prejema ameriško pomoč, predvsem v obliki orožja. Sporazum bo moral po podpisu potrditi še kongres, a kakšnega večjega nasprotovanja tam ni pričakovati.

ZDA letno za vojaško pomoč državam po svetu namenjajo 5,9 milijarde dolarjev, od česar skoraj 53 odstotkov prejme Izrael. Drugi največji prejemnik ameriške vojaške pomoči je Egipt. Kritiki ameriške pomoči Izraelu medtem opozarjajo, da Izrael ameriško orožje uporablja za vzdrževanje okupacije palestinskih ozemelj, tamkajšnji apartheidski režim, kolonializem izraelskih naseljencev in redne pokole, ki jih izraelska vojska izvaja v Gazi.