Ameriška televizija MSNBC poroča, da se je ameriška dobava orožja Ukrajini dolgo pričakovala in da bo poteza dodatno poglobila ameriško vpletenost v vojaški konflikt na vzhodu Ukrajine ter bi lahko poslabšala odnose z Rusijo.

Med dobavljenim orožjem bodo tudi ameriške protitankovske rakete Javelin. Do zdaj so ZDA Ukrajino podpirale z urjenjem in podporno opremo, zasebnim podjetjem pa so dovoljevale prodajo lahkega orožja. O dobavi orožja Ukrajini je razmišljal že predsednik Barack Obama, a se do konca mandata za to ni odločil.

ZDA v rusko-ukrajinskem konfliktu ne morejo več opravljati vloge posrednika, saj so z dobavo orožja postale "sokrive za spodbujanje vojne", je po poročanju RT-ja dejal namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov. Potezo ameriške vlade, da oskrbo Ukrajine z orožjem od zasebnih podjetij povzdigne na vladno raven, je označil za prečkanje črte.

Moskva meni, da se ni več možno zanašati na zdrav razum v ameriški politiki, saj večina politikov "zaslepljenih z rusofobijo, navdušeno pozdravlja ukrajinske nacionalistične bataljone," je še po poročanju RT-ja povedal Rjabkov.

Drugi namestnik ruskega zunanjega ministra Grigorij Karasin je po poročanju ruske tiskovne agencije RIA dejal, da dobava orožja spodbuja tiste, ki podpirajo konflikt v Ukrajini, da uporabijo "scenarij sile". Kijev bo dobavo orožja razumel kot podporo njegovim dejanjem, pa je po poročanju agencije Interfax dejal Franc Klincevič, član odbora za varnost zgornjega doma ruskega parlamenta. "Američani pravzaprav neposredno porivajo ukrajinske sile v vojno," je dejal.

Na vzhodu Ukrajine poteka konflikt med vladnimi silami in proruskimi separatističnimi uporniki. V treh letih je vojna zahtevala več kot 10.000 smrtnih žrtev. Rusija si je leta 2014 pripojila ukrajinski polotok Krim, česar mednarodna skupnost ne priznava.

Kijev Moskvo obtožuje, da na vzhod Ukrajine upornikom pošilja enote in težko oborožitev. Moskva obtožbe zanika.

Rusko zunanje ministrstvo je o odločitvi ZDA o pošiljanju orožja Ukrajini dejalo, da gre znova za spodkopavanje dogovorov iz Minska, katerih namen je končati spopade. Podpisale so jih Ukrajina, Rusija, Nemčija in Francija v beloruskem glavnem mestu leta 2015.

Rusija izstopila iz skupine, ki nadzira premirje
Medtem nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron pozivata strani, vpletene v kršitve premirja v Ukrajini, naj čim prej uresničijo že sprejete dogovore.

Rusija je sicer izstopila iz ukrajinsko-ruskega Centra za nadzor in koordinacijo, ki nadzira premirje, kar bi po opozorilih Kijeva in zahodnih držav, ki ga podpirajo, okrepilo spopade na vzhodu Ukrajine.

Nemška kanclerka in francoski predsednik sta Rusijo že pozvala, naj vrne svoje predstavnike v omenjeni center. Moskva je Ukrajino obtožila, da njeni predstavniki ovirajo delo centra in omejujejo dostop do frontnih črt.

Boji na vzhodu Ukrajine so se okrepili na najvišjo raven v zadnjih mesecih.