Del sporazuma, ki obravnava ravnanje z zaupnimi podatki, oblastem dovoljuje, da jim najobčutljivejših obveščevalnih podatkov, ki v določenih primerih predstavljajo dokaze, ni treba razkriti osumljencem ali njihovim odvetnikom. Je pa v osnutku zakona zapisano, da so mučenja zapornikov prepovedana. Bush je dejal, da bodo lahko vojaška sodišča spet nadaljevala delo, ki so ga prekinila junija, in da bo lahko obveščevalna agencija Cia še naprej izvajala aktivnosti, ki so potrebne za zaščito države po napadih 11. septembra 2001.

Skupina republikancev je namreč najprej podprla zakon, ki bi po Bushevem mnenju pripadnikom Cie onemogočal zaslišanja osumljencev, sporazumna različica pa naj bi predvidevala, da morajo zasliševalci spoštovati Ženevsko konvencijo. Uporniško skupino republikancev je podprl tudi nekdanji ameriški zunanji minister Colin Powell, ki je prepričan, da je ameriška vojna proti teriorizmu v očeh mednarodne skupnosti začela izgubljati ugled.

O dogovoru bo glasoval ameriški senat, preden ga bo potrdil predstavniški dom, pa bo verjetno doživel še spremembe. Med institucijama se namreč pojavljajo razhajanja glede dostopa do dokaznih gradiv, zato se bosta morala domova o tem še uskladiti.

Sprememba zakona o pregonu tujcev je bila nujna, saj je junija ameriško vrhovno sodišče razsodilo, da prvotni načrt ni bil v skladu s pravnimi normami. Bush je sicer nenehno zanikal obtožbe mednarodnih kritikov, ki trdijo, da se pri zaslišanjih teroristov pogosto uporablja tudi mučenje.

Dogovor je bil najverjetneje sklenjen tudi zato, ker si republikanci težko privoščijo razhajanja v času pred kongresnimi volitvami, ki bodo potekale 7. novembra.