Gibbsova je zanosila pri 15 letih, a je otroka izgubila leta 2006, ko se je ta po 36 tednih nosečnosti rodil mrtev. Ko je tožilstvo odkrilo, da je dekle občasno jemalo kokain - čeprav ni nobenega dokaza, da je imela njena mamilarska navada kar koli opraviti s smrtjo otroka -, so jo obtožili "umora izprijenega srca" svojega otroka, za kar je zagrožena obvezna dosmrtna kazen.

Gibbsova je prva ženska v ameriški zvezni državi Misisipi, ki je obtožena umora, povezanega s smrtjo še nerojenega otroka. A njen primer še zdaleč ni osamljen. Po vsej ZDA se vlaga čedalje več obtožnic, ki nosečnice spreminjajo v kriminalke. "Ženskam odvzemajo njihovo ustavno osebstvo in jih izpostavljajo resnično krutim zakonom," razlaga Lynn Paltrow iz kampanje National Advocates for Pregnant Women (NAPW). "Noseče ženske spreminjajo v drugorazredne osebe in jim odvzemajo njihove pravice."

Obtožba umora po poskusu samomora
34-letna Bei Bei Shuai zadnje tri mesece preživlja v zaporniški celici v Indianapolisu, obtožena umora svojega otroka. Potem ko jo je zapustil fant, je skušala decembra storiti samomor s strupom za podgane. Shuai so odpeljali v bolnišnico in jo rešili, a je bila 33 tednov noseča in njen otrok Angel, ki ga je rodila teden dni po poskusu samomora, je umrl po štirih dneh. Marca so Shuai obtožili umora in poskusa splava ter ji zavrnili varščino.
V Alabami so ugotovili najmanj 40 primerov, vloženih na podlagi tamkajšnjega zakona o "kemičnem ogrožanju". Statut, v veljavi od leta 2006, je bil vpeljan, da bi zaščitil otroke, katerih starši doma kuhajo metamfetamin in s tem ogrožajo svoje otroke, ki vdihavajo strupene hlape.
Amanda Kimbrough je ena izmed žensk, obtoženih kot posledica popolnoma drugačne aplikacije zakona. Med nosečnostjo so njenemu zarodku postavili diagnozo mogočega Downovega sindroma in zdravniki so ji med možnostmi omenili tudi, da razmisli o splavu, kar je Kimbroughova zavrnila. Otroka je rodila predčasno s carskim rezom, umrl je 19 minut po rojstvu.
Šest mesecev pozneje so Kimbroughovo aretirali in jo obtožili "kemijskega ogrožanja" njenega nerojenega otroka, češ da je med nosečnostjo jemala mamila - kar ona zanika. Zdaj mati treh otrok za zapahi čaka na razsodbo prizivnega sodišča: "Izgubila sem otroka, to je bilo že dovolj hudo. Pravijo, da sem zločinka, kaj naj odgovorim na to? Dobra mati sem."

Raztezanje zakonov
Aktivisti za pravice žensk gledajo na naraščajočo kriminalizacijo nosečnic kot na novo fronto v kulturni vojni proti splavu, v kateri konservativni državni tožilci počasi krnijo težko pridobljene svoboščine in raztezajo varovalne zakone še na zarodke, v nekaterih primerih tudi od dneva spočetja.
V primeru Gibbsove skušajo odvetniki pred najvišjim sodiščem v Misisipiju dokazati, da njena obtožba nima nobenega smisla. Po tamkajšnjih zakonih je namreč zločin le, če skuša povzročiti splav katera koli oseba razen matere. "Če ni zločin, da skuša mati namerno končati svojo nosečnost, kako je lahko potem zločin, če ona to stori nenamerno, bodisi z jemanjem mamil ali kajenjem," je vrhovno sodišče vprašal Robert McDuff, odvetnik za državljanske pravice.

Ob tem je opozoril, da skušajo skupine proti splavu popraviti ustavo Misisipija z referendumom, ki bi razširil ustavno definicijo "osebe" tako, da bi vključeval zarodek od dneva spočetja.
"Zasvojenost ni pokvarjeno srce"
Okoli 70 organizacij iz vse Amerike se je oglasilo v podporo Gibbsovi, med drugim tudi skupina psihologov, ki obžaluje narazumevanje zasvojenosti, ki leži za obtožbo. Gibbsova ni jemala kokaina, ker bi imela "izprijeno srce" ali ker bi si želela škoditi zarodku, ampak da bi zadovoljila akutno psihološko in fizično potrebo po tej določeni substanci, pišejo.

Morda še najprepričljivejši argument pa je, da če so bili tovrstni pregoni zasnovani z namenom zaščite nerojenega otroka, delujejo prav nasprotno: "Pregon žensk in deklet, ker so nadaljevala nosečnost kljub zasvojenosti, jih spodbuja, da želene nosečnosti prekinejo, da bi se tako izognile kaznim."
Najmanj 38 od 50 ameriških zveznih držav je posvojilo zakon proti umoru zarodka, ki je bil vpeljan za zaščito nosečnic in njihovih nerojenih otrok pred nasilnimi dejanji tretjih strank, navadno nasilnimi partnerji. A prav ti zakoni se zdaj pospešeno izkrivljajo proti ženskam samim.