V New Yorku je na pobudo ZDA potekalo posebno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov o Severni Koreji, ki ga je vodil ameriški državni sekretar Rex Tillerson. Tillerson je 15 članic opozoril, da bi morebiten neuspeh pri zaviranju severnokorejskega jedrskega napredka lahko vodil do katastrofalnih posledic. Države je pozval, naj prekinejo diplomatske odnose s Pjongjangom, prekinejo programe začasnega zaposlovanja delavcev iz Severne Koreje ter uvedejo nove sankcije.

Ob tem je zagrozil, da bodo ZDA uvedle sankcije proti državam, ki bodo nadaljevale podporo režima v Pjongjangu. Poudaril je, da se je Varnostni svet ZN-a do zdaj le odzival na dejanja Severne Koreje in da je zdaj politike strateškega potrpljenja konec. Zagotovil je, da ne gre za spremembo režima ali destabilizacijo regije. ZDA so Severni Koreji od leta 1995 dale 1,3 milijarde dolarjev in bodo dale še več, ko bo odpravila jedrski in raketni program.

Države je pozval, naj v polnosti uresničijo vse dozdajšnje resolucije Varnostnega sveta ZN-a in sprejete sankcije. Nemudoma naj prekinejo ali vsaj degradirajo diplomatske odnose, ker se bo s tem prekinil tok virov za režim. "Normalni odnosi s to državo niso sprejemljivi," je dejal in dodal, da bo treba povečati finančno osamitev Severne Koreje z novimi sankcijami. Prav tako bo po njegovem mnenju treba prekiniti programe gostujočih delavcev iz Severne Koreje in uvoz od tam, še posebej uvoz premoga.

ZDA so v zadnjem času večkrat pohvalile Kitajsko za prizadevanja v boju zoper svojo zaveznico Severno Korejo, a je kitajski zunanji minister Vang Ji dal jasno vedeti, da to ni le naloga Kitajske. Kitajska in ZDA se sicer ne strinjajo glede mogočih ukrepov. Kitajska bi se s Severno Korejo rada pogajala, Tillerson pa odgovarja, da ZDA "severnokorejskega slabega obnašanja ne bodo nagradile s pogovori". Ameriški državni sekretar poudarja, da so v primeru prenehanja jedrskega in raketnega razvoja v Pjongjangu vse možnosti na mizi, Vang odgovarja, da vojaške grožnje pri tem vsekakor ne bodo pomagale.

Tako Kitajska kot Rusija sta izrazili nestrinjanje ob ameriškem postavljanju protiraketnega sistema THAAD na ozemlju Južne Koreje. Namestnik ruskega zunanjega ministra Genadij Gatilov je dejal, da je uporaba sile proti Severni Koreji popolnoma nesprejemljiva.

Japonski zunanji minister Fumio Kišida je poudaril, da ob nadaljnjem oboroževanju Pjongjanga dialog s Severno Korejo ni mogoč.

Predstavnikov Severne Koreje ni bilo na zasedanju.

Sestanek ameriških senatorjev
Bela hiša je v sredo povabila vseh 100 ameriških senatorjev na predstavitev strategije ZDA do Severne Koreje, potem ko so začele naraščati skrbi pred nevarnostjo oboroženega spopada. ZDA so zaradi vse napadalnejših izjav Severne Koreje v Južni Koreji namestile protiraketni ščit, ki pa razburja Rusijo in Kitajsko, saj se lahko uporabi tudi kot zaščita pred njuno oborožitvijo.

"Rad bi stvari rešil diplomatsko, a je zelo težko. Obstaja možnost, da pride do velikega konflikta s Severno Korejo. Absolutno," je Trump povedal v intervjuju za Reuters. A želi si najti mirno pot iz krize, ki je mučila že številne ameriške predsednike, poudarja njegova administracija. Zato tudi pripravljajo vrsto novih gospodarskih sankcij, vendar pa ne izključujejo možnosti vojaškega posredovanja.

Po besedah ameriškega predsednika Pjongjang predstavlja njegov največji izziv v svetu. Po njegovih besedah gre za "nujno nacionalno varnostno grožnjo in prednostno zunanjepolitično nalogo", piše Al Džazira. Ob tem je pohvalil kitajskega predsednika Ši Džinpinga in pomoč Pekinga pri prizadevanju za umiritev Severne Koreje. Predsednika velesil sta se na začetku meseca sešla na Floridi. Džinpinga je označil za dobrega človeka, ki ljubi Kitajsko. "Verjamem, da se zelo trudi in na vsak način poskuša najti rešitev. Ne želi si pretresov in ubijanja. On je dober človek. Dobro sem ga spoznal. Rad ima svojo državo in njene državljane. Vem, da bi rad nekaj storil, a vprašanje je, ali je to sploh mogoče," je povedal Trump. Kmalu po izvolitvi je ameriški predsednik sicer kritiziral Kitajsko in dejal, da Peking ne naredi dovolj, da bi ustavil Severno Korejo.

V intervjuju je odgovoril tudi na vprašanje o severnokorejskem voditelju Kim Džong Unu, za katerega je dejal, da mu je bilo zagotovo zelo težko pri takšni starosti prevzeti vodenje države: "Star je bil 27 let. Oče mu je umrl in moral je prevzeti režim. Ni enostavno, še posebej pri takih letih." Pristavil je, da ostaja kritičen do njegovih dejanj, in dodal: "Upam, da je razumen."

Ameriški kongres dosegel dogovor o financiranju vlade za teden dni
Predstavniški dom ameriškega kongresa je z veliko večino 382 glasov proti 30 potrdil predlog zakona, ki podaljšuje začasno financiranje dela agencij zvezne vlade za teden dni. S tem so se ZDA izognile zaprtju vlade, ki bi bilo posebej nerodno za predsednika Trumpa ob 100-dnevnici njegovega vladanja.

Rok veljavnosti trenutnemu zakonu za začasno financiranje zveznih agencij poteče v soboto ob šestih zjutraj po srednjeevropskem času. Predlog predstavniškega doma je nemudoma romal v senat, kjer so ga potrdili brez glasovanja, sledi pa še podpis predsednika Trumpa.

Težava ni rešena in v tednu dni se bodo v kongresu spet intenzivno pogajali, da sprejmejo podobno podaljšanje financiranja, ampak tokrat do septembra, ko se konča proračunsko leto 2017. Nesposobnost potrditve rednega letošnjega proračuna je poraz za Trumpa in republikance, ki imajo popolno oblast v kongresu.

Republikanci imajo skoraj več težav kot z manjšinskimi demokrati sami s seboj oziroma s skrajno desnico, ki ni pripravljena na popuščanje. Zadeve je zapletel tudi Trump, ko je vztrajal, da mu kongres v tem začasnem zakonu najde denar za začetek gradnje zidu na meji z Mehiko. Želel je tudi odvzeti zvezne proračunske subvencije za nadaljevanje zdravstvene reforme predsednika Baracka Obame.

Ko je videl, da ne bo šlo, je odstopil od zahteve po zidu, ki republikancev ne zanima tako kot njihovega predsednika. Privolil je tudi v nadaljevanje subvencij v zdravstvu, ki gredo za pomoč revnim pri zavarovanju.