V Uradu ZN-a za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA) sicer ocenjujejo, da bo pomoč potrebovalo okoli 300 milijonov ljudi.

"Če leta 2024 ne bomo dali na razpolago več pomoči, bodo morali ljudje plačevati s svojimi življenji," je posvaril vodja OCHA-ja Martin Griffiths. Ob tem je navedel nevarnosti nadaljnjih konfliktov, posledic podnebnih sprememb in težave v gospodarstvu.

Griffiths je opozoril, da so letos prejeli le tretjino od okoli 56,7 milijarde dolarjev zaprošenih sredstev, s katerimi bi lahko zagotovili pomoč 245 milijonom ljudi. Zaradi premalo zbranih sredstev pa je pomoč prejelo 128 milijonov ljudi. Verjetno bo leto 2023 prvo po 2010, ko bodo zbrali manj sredstev v primerjavi z letom prej.

Zato so za leto 2024 spremenili načrte in zaprosili za 46,4 milijarde dolarjev, s čimer bi pomagali skoraj 181 milijonom ljudi. Griffiths se zaveda, da bo tudi ta cilj težko doseči.

Največ pomoči za Sirijo, Ukrajino in Afganistan

Neuspešno zbiranje sredstev in donacij je imelo letos med drugim posledice v Afganistanu. Brez pomoči v obliki hrane je namreč med majem in novembrom ostalo deset milijonov ljudi. V Mjanmaru pa niso uspeli vzpostaviti boljših namestitev za okoli pol milijona beguncev. V Jemnu je 80 odstotkov ljudi, ki naj bi prejeli pomoč, med drugim ostalo brez vode.

Leta 2024 nameravajo pri ZN-u največ pomoči nameniti Siriji, in sicer za 4,4 milijarde dolarjev, sledi Ukrajina s 3,1 milijarde dolarjev in Afganistan s tremi milijardami dolarjev. Večje količine sredstev bi glede na prenovljene načrte prejela še Etiopija in Jemen.