"Vem, da v Švici poteka razprava o ponovnem izvozu vojaškega materiala za zaščito in obrambo Ukrajine," je v nagovoru obeh domov parlamenta v Bernu dejal ukrajinski predsednik in ocenil, da bi bilo dovoljenje za izvoz "ključnega pomena". "Potrebujemo orožje, da bomo lahko ponovno vzpostavili mir v Ukrajini," je pojasnil.

Po njegovih besedah Ukrajina ni vojno območje, temveč država, ki je vedno podpirala pomen miru. "Kdor nas podpira, varuje svet pred vojno," je dejal in predlagal organizacijo svetovnega mirovnega vrha v Švici. Podrobnosti o tem ni podal.

Spodnji dom švicarskega parlamenta je v začetku meseca zavrnil predlog, ki bi omogočil izvoz orožja švicarske proizvodnje v Ukrajino, saj naj bi s tem država kršila svojo nevtralnost. Pri tem se je skliceval na svojo zakonodajo, ki prepoveduje izvoz orožja švicarske proizvodnje v državo, udeleženo v mednarodnem oboroženem konfliktu.

Večina poslancev in poslank desničarske Švicarske ljudske stranke (SVP) je tudi bojkotirala današnji nagovor Zelenskega, saj naj bi šlo pri tem za vmešavanje v notranje odločanje države.

"Paziti moramo, da ne bomo postopoma zdrsnili vedno globlje v ta konflikt," je za švicarski radio SRF dejal vodja parlamentarne skupine SVP-ja Thomas Aeschi.

Medtem se iz vrst švicarskih Zelenih in Socialnih demokratov vrstijo pozivi k omejitvi nevtralnosti države, kadar Varnostni svet ZN-a ali velika večina članic ZN-a obsodi napad, ki je v nasprotju z mednarodnim pravom. To velja tudi za Ukrajino.

ZDA pozivajo zaveznice k okrepljenim dobavam orožja in streliva za Ukrajino

Ameriški obrambni minister Lloyd Austin je zaveznice pozval, naj "sežejo globoko v žep" in zagotovijo več orožja Ukrajini, še posebej sisteme protizračne obrambe, za njeno protiofenzivo proti Rusiji.

Na srečanju obrambnih ministrov skupine za stike, ki združuje okoli 50 držav za podporo Ukrajini, je ameriški obrambni minister poudaril, da Kijev potrebuje tako kratkoročno kot dolgoročno podporo, saj je po njegovih besedah vojna maraton, in ne sprint.

Austin je na srečanju, ki je potekalo na sedežu Nata v Bruslju pred dvodnevnim zasedanjem obrambnih ministrov zavezništva, dejal, da je skupina za stike Kijevu že zagotovila sisteme protizračne obrambe, kot so Patriot, IRIS-T in NASAMS, ki so Ukrajino zaščitili pred ruskimi zračnimi napadi, a ukrajinske sile potrebujejo še več.

"Prosim, da člani te skupine za stike še naprej sežejo globoko v žep, da bi Ukrajini zagotovili sredstva in strelivo za zračno obrambo, ki jih tako nujno potrebuje za zaščito svojih državljanov," je dejal Austin v uvodnem govoru. "Prav tako bomo še naprej prilagajali svojo pomoč, da bo ustrezala spreminjajočim se okoliščinam na terenu in spreminjajočim se potrebam ukrajinskih sil," je še dodal.

To je bilo 13. srečanje skupine za stike, ki jo je Washington ustanovil lani za usklajevanje zahodne pomoči Kijevu.

Dva odstotka BDP-ja je minimum

Na zasedanju v Bruslju so se sestali tudi obrambni ministri držav članic zveze Nato, ki se bodo prvi dan zasedanja posvetili nadaljnji podpori Ukrajini v njenem soočanju z rusko vojaško agresijo. Srečanja se udeležuje tudi ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov, ki bo kolege seznanil z napredkom v ukrajinski protiofenzivi.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je dejal, da je podpora severnoatlantskega zavezništva Ukrajini spremenila razmere na bojišču, kjer trenutno poteka ukrajinska protiofenziva proti ruskim silam v veliki meri s pomočjo orožja zahodnih zaveznic.

"Podpora, ki jo zavezniki v Natu nudijo Ukrajini že veliko mesecev, dejansko pomeni razliko na bojišču," je dejal Stoltenberg novinarjem v Bruslju.

Po besedah generalnega sekretarja bodo govorili o trenutnih potrebah ukrajinske vojske, pa tudi o dolgoročnem programu podpore, ki ga bodo predvidoma potrjevali voditelji članic Nata na julijskem vrhu v Litvi.

Srečanja se je udeležil tudi ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov, ki je kolege seznanil z napredkom v ukrajinski protiofenzivi. Obrambni ministri več deset držav, med njimi slovenski minister Marjan Šarec, so se najprej z Reznikovom sestali na srečanju kontaktne skupine za podporo Ukrajini pod vodstvom ZDA, znane tudi po imenu Ramstein.

Stoltenberg je na sredni novinarski konferenci pred zasedanjem povedal, da ukrajinske sile napredujejo. To po njegovih besedah med drugim priča o pomenu podpore, ki jo Ukrajini zagotavljajo zahodne zaveznice.

Ministri bodo danes govorili še o krepitvi političnega sodelovanja z Ukrajino in njenem približevanju Natu.

Drugi dan zasedanja pa imajo na dnevnem redu krepitev Natovih zmogljivosti za odvračanje in obrambo, sestala pa se bo tudi skupina za jedrsko načrtovanje.

Skupaj s predstavniki vojaške industrije bodo ministri razpravljali tudi o načinih za povečanje obrambne proizvodnje, pri čemer generalni sekretar Nata poudarja, da splošna zaveza držav o namenitvi dveh odstotkov BDP-ja za vojaške izdatke "ni zgornja meja, ampak minimum vlaganja v našo skupno varnost".

Danska in Nizozemska predstavili osnutek za urjenje

Danska in Nizozemska sta v Bruslju Ukrajini in zavezniškim državam predstavili osnutek načrta za urjenje ukrajinskih pilotov na vojaških letalih F-16, je po srečanju kontaktne skupine za podporo Ukrajini povedal obrambni minister ZDA Austin.

Obrambna ministra Danske Troels Lund Poulsen in Nizozemske Kajsa Ollongren sta na srečanju skupine Ramstein predstavila osnutek načrta urjenja ukrajinskih vojakov za letala F-16 in potrebne nadaljnje korake, je povedal Austin.

Vodilnima državama so se po njegovih besedah pridružile še številne druge države, ki jima pomagajo pri pripravi načrta.

"Še naprej sodelujemo z Nizozemsko in Dansko pri pripravi načrta. To bo vzelo še nekaj časa. Vendar pa je napredek resnično impresiven," je dejal pred zasedanjem obrambnih ministrov zveze Nato.

Danski minister Poulsen je že ob prihodu na srečanje skupine za podporo Ukrajini povedal, da bodo ukrajinske vojaške pilote in druge vojake za upravljanje letal F-16 urili v oporišču Skrydstrup v regiji Jutlandija v bližini meje z Nemčijo. Tam ima namreč danska vojska nameščene svoje lovce, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Do vrha voditeljev zveze Nato sredi julija naj bi bilo znano, kdaj bi se lahko začelo urjenje, je še povedal danski minister za obrambo. Izrazil je upanje, da bi se to začelo že avgusta, pričakuje pa, da bo trajalo najmanj pol leta.

ZDA, Združeno kraljestvo, Danska in Nizozemska so ob tem napovedali dodatna finančna sredstva za rakete zračne obrambe. Več kot 200 tovrstnih raket bo vključeval tudi nov sveženj kanadske pomoči v vrednosti 500 milijonov dolarjev. Nemčija in Norveška pa sta naznanili večletna svežnja pomoči Ukrajini, je sporočil Austin.

Načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA, general Mark Milley, je na skupni novinarski konferenci z ministrom Austinom poudaril pomen te pomoči zaradi protiofenzive, ki jo je v vojni z Rusijo pred kratkim sprožila ukrajinska vojska.

Dejal je, da je še prezgodaj za ocene, vendar pa Ukrajinci vsak dan kažejo pogum in vztrajnost, ki sta potrebna za ponovno zavzetje ozemlja. "Prepričani smo, da je ta kontaktna skupina Ukrajini zagotovila sredstva, ki jih potrebuje za uspeh," je povedal Milley.