Predsednik ZDA Donald Trump. Foto: EPA
Predsednik ZDA Donald Trump. Foto: EPA

Vojno je po Trumpovih besedah sicer začel ruski predsednik Vladimir Putin, tako da so, kot je dejal, "vsi krivi".

Na pogovoru z novinarji ob sprejemu predsednika Salvadorja Nayiba Bukeleja je Trump ponovil, da Putin v času njegovega prvega mandata o vojni sploh ni razmišljal, Biden in Zelenski pa da bi vojno lahko končala. Biden in Zelenski sta po Trumpovih besedah "dovolila, da se je vojna začela".

Govoril je o milijonih mrtvih v vojni in uničenih ukrajinskih cerkvah ter zatrdil, da si zdaj prizadeva vojno ustaviti.

Na vprašanje, ali bo zaradi napada na ukrajinsko mesto Sumi, v katerem je bilo ubitih več kot 30 ljudi, zaostril sankcije proti Rusiji, pa je odvrnil, da je sankcije že uvedel, Biden pa da bi lahko enostavno končal vojno s tem, da bi znižal cene nafte, namesto da jih je povišal.

Glede želje Zelenskega za nakup ameriških raket pa je Trump dejal: "On stalno skuša kupiti rakete." Dodal je: "Poglejte, ko začneš vojno, moraš vedeti, da lahko v njej zmagaš, je tako? Ne moreš kar začeti vojne z nekom, ki je dvajsetkrat večji od tebe in potem upati, da ti bodo ljudje dali nekaj raket."

Posledice napada v Sumiju. Foto: Reuters
Posledice napada v Sumiju. Foto: Reuters

Zelenski Trumpa pozval, naj obišče Ukrajino in si sam ogleda vojno

Zavezniki Ukrajine so strogo obsodili napad v Sumiju, kjer je bilo ubitih 34 ljudi, 117 pa ranjenih, in ob tem poudarili nujnost premirja. Zelenski je ob tem ZDA prosil za pomoč pri varovanju ukrajinskega zračnega prostora.

Videoposnetek, ki ga je Zelenski objavil na družbenih omrežjih, prikazuje trupla sredi ulice, v bližini uničenega avtobusa in požganih avtomobilov. Ob tem je opozoril, da se je napad zgodil na cvetno nedeljo, ko so se ljudje odpravili v cerkev. V intervjuju za televizijo CBS News je Trumpa pozval, naj obišče Ukrajino, da bo razumel, "kaj je storil Putin".

Sorodna novica V ruskem napadu na Sumi ubitih najmanj 34 ljudi. Obsodbe napada iz Evrope.

"Pred kakršnimi koli odločitvami ali pogajanji pridite pogledat ljudi, civiliste, borce, bolnišnice, cerkve, otroke, ki so uničeni ali ubiti," je dejal Zelenski.

ZDA je pozval, naj zagotovijo sile v okviru mednarodnih mirovnih prizadevanj, pri čemer je Washington prosil zlasti za pomoč pri varovanju ukrajinskega zračnega prostora z letali.

Trump je dejal, da je bil napad "grozen". "Rečeno mi je bilo, da so storili napako," je dejal, ne da bi svoje besede podrobneje razložil. "Vendar mislim, da je to grozno."

Predtem je Trumpov posebni odposlanec za Ukrajino, upokojeni generalpodpolkovnik Keith Kellogg, dejal, da je napad presegel "vse meje spodobnosti", je poročal BBC.

Napad je obsodil tudi ameriški zunanji minister Marco Rubio, ki je ob tem dejal, da je to "tragičen opomin, zakaj Trump in njegova administracija toliko časa in truda posvetita temu, da bi končala to vojno ter dosegla pravičen in trajen mir".

Berlin: Putin pogovore o premirju razume kot šibkost

Nemški politiki so opozorili, da so napadi pokazali, kako se ruski predsednik Putin odziva na predloge za premirje. "Ti napadi kažejo, koliko je Rusija pripravljena na mir," je na družbenih omrežjih zapisal nemški kancler v odhajanju Olaf Scholz, medtem ko je prihodnji kancler Friedrich Merz napad na Sumi opisal kot "načrtovan vojni zločin".

Žrtev ruskega napada v Sumiju. Foto: Reuters
Žrtev ruskega napada v Sumiju. Foto: Reuters

"Tako se Putin odziva na tiste, ki se z njim pogovarjajo o premirju," je dejal v pogovoru za televizijsko postajo ARD. "Naše pripravljenosti za pogovore ne razume kot ponudbe za sklenitev miru, ampak kot šibkost," je dodal.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je obsodila "nov grozljiv in strahopeten ruski napad, ki je v nasprotju z vsemi dejanskimi prizadevanji za mir".

Francoski predsednik Emmanuel Macron je zapisal, da je premirje v Ukrajini nujno potrebno. Rusijo je obtožil "očitnega neupoštevanja človeških življenj, mednarodnega prava in diplomatskih prizadevanj predsednika Trumpa".

"Potrebni so odločni ukrepi, da se Rusija prisili v premirje," je dejal in dodal, da si Francija neutrudno prizadeva za ta cilj.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je napad opisala kot "barbarski" in dodala: "Rusija je bila in ostaja napadalec, ki grobo krši mednarodno pravo."

"Nujno so potrebni odločni ukrepi za uveljavitev premirja. Evropa bo v sodelovanju s partnerji še naprej izvajala močan pritisk na Rusijo, dokler se ne bo končalo prelivanje krvi ter dosegel pravičen in trajen mir pod pogoji Ukrajine."

Oglasil se je tudi britanski premier Keir Starmer, ki je dejal, da je "zgrožen nad grozljivimi ruskimi napadi na civiliste v Sumiju".

Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja ZN-a Antonia Guterresa je sporočil, da je bil ta ob novici o raketnem napadu "globoko zaskrbljen in šokiran", ter opozoril, da so napadi na civiliste in civilne objekte v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom prepovedani.

Guterres je poudaril, da ZN podpira "smiselna prizadevanja za pravičen, trajen in celovit mir, ki v celoti podpira suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost Ukrajine".

Reševalci na kraju napada. Foto: Reuters
Reševalci na kraju napada. Foto: Reuters

Sikorski: Putin se norčuje

Poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski je opozoril, da se Vladimir Putin "norčuje iz dobre volje" ameriške administracije in predsednika Trumpa.

"Ukrajina je pred več kot mesecem dni brezpogojno privolila v prekinitev ognja. Grozljivi napadi na Krivi Rog in Sumi so posmehljiv odgovor Rusije," je dejal Sikorski ob prihodu na srečanje zunanjih ministrov Evropske unije v Luksemburgu. "Upam, da predsednik Trump in ameriška administracija vidita, da se voditelj Rusije norčuje iz njune dobre volje, in upam, da bodo sprejete prave odločitve," je še dodal.

Moskva: Tarča napada v Sumiju je bilo srečanje vojaških poveljnikov

V Moskvi so zatrdili, da je Rusija v ukrajinskem mestu Sumi napadla srečanje poveljnikov ukrajinske vojske. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so na "kraj srečanja poveljniškega osebja" ukrajinske vojske v Sumiju izstrelili dve balistični raketi tipa iskander. Ob tem je ukrajinsko stran obtožilo, da civiliste uporablja kot živi ščit.

"Režim v Kijevu še naprej uporablja ukrajinsko prebivalstvo kot živi ščit, saj v središču gosto naseljenega mesta postavlja vojaške objekte in prireja dogodke, na katerih sodelujejo vojaki," je zatrdilo ministrstvo.

V Kremlju so medtem znova zatrdili, da napadajo le vojaške cilje. "Naša vojska cilja samo vojaške in z vojsko povezane cilje," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Slovenska karitas do zdaj pomagala 9300 družinam v Ukrajini

Slovenska karitas je prek humanitarnega strateškega partnerstva z ministrstvom za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) Ukrajini od začetka vojne leta 2022 do lani namenila 1,8 milijona evrov humanitarne pomoči. Ob tem so s finančno in materialno podporo pomagali 9300 družinam in več kot 2000 otrokom omogočili dostop do rehabilitacije.

Po podatkih Združenih narodov nekaj manj kot 13 milijonov Ukrajincev dnevno potrebuje humanitarno pomoč, kar je približno 16 odstotkov vseh prebivalcev Ukrajine, je poudaril generalni direktor Direktorata za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na MZEZ-u Edvin Skrt. Humanitarne razmere so zaradi ruskih napadov posebej težke na jugu in vzhodu države, je dejal.

Slovenska karitas ob tem nadaljuje zbiranje pomoči za Ukrajino. V letu 2025 v sklopu strateškega partnerstva z MZEZ-om načrtuje obnovo več kot 80 hiš in javne infrastrukture v Harkovski oblasti. Hkrati znova načrtujejo letovanje ukrajinskih otrok v Sloveniji, ki ga organizirajo že od leta 2023, je načrte predstavila vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.

Vrstijo se obsodbe ruskega napada na Sumi