Zgodba o letalu se začne na ribolovu – tako vsaj pripoveduje večkrat navedena anekdota. Nekega dne leta 1965 sta se direktor letalske družbe Pan Am Juan Trippe in direktor Boeinga William (Bill) Allen odpravila lovit losose. Trippe si je želel letalo za več kot 370 potnikov in je menda Allenu rekel: "Če ga naredite, ga kupim." Allen pa naj bi odvrnil: "Če ga kupite, ga naredim." In res, naslednje leto je bila podpisana pogodba za nakup 25 letal, kar je bilo do tedaj največje naročilo v civilnem letalstvu.
Največ potniških Boeingov 747 ima Lufthansa
Do krsta letala so nato pretekla še tri leta, Pan Am pa ga je na prvo pot poslal 22. januarja 1970. Do danes se je Pan Am kot še mnogo drugih letalskih družb jumbo jetu že odpovedal, največjo floto Boeingov 747 pa ima trenutno nemška Lufthansa. Nekoliko manj je znano dejstvo, da je več Boeingov 747 kot v potniškem angažiranih v tovornem prometu in da Boeing na svoji spletni strani model 747 slavi kot najučinkovitejše tovorno letalo.
Prevažal je celo Space Shuttle
Za tovrstni angažma je letalo zelo priročno zaradi položaja pilotske kabine nad nosom, kar omogoča dvig celotnega nosu, tako pa tudi nakladanje velikih kosov tovora skozi na široko odprti sprednji del. Prav prepoznavna "grba", v kateri je pilotska kabina, je ustvarila manjšo zgornjo "palubo", o kateri so nekoč govorili kot o ekskluzivnem klubu nad oblaki. Mimogrede, Boeing 747 je tako širok, da je vanj mogoče naložiti dva zabojnika vzporedno. Moč letala izjemno dobro ponazori fotografija, na kateri Boeing 747 na hrbtu nosi Space Shuttle.
O razsežnostih letala govorijo naslednji podatki: rep sega do višine povprečne šestnadstropne stavbe, dolgo je 76,3 metra, razpon kril meri 68,4 metra, v trupu pa lahko nosi 10.767 zlatih palic, kar ustreza vrednosti 5,4 milijarde dolarjev ali 5,1 milijarde evrov.
Demokratizacija letalskega prometa ali vozovnice se pocenijo
Pobuda za mega letalo je torej prišla iz Pan Ama. Potreba po velikem letalu za več kot 370 potnikov se je pojavila zaradi hitrega razvoja turizma v šestdesetih letih. Vedno več ljudi je potovalo in prav za jumbo jet so večkrat dejali, da je demokratiziral potovanje z letalom. Pan Am je sicer pred njim že imel letalo za čezmorske polete, in sicer Boeing 707, a ta je lahko sprejel manj kot 200 potnikov. Prav zaradi širokega trupa, ki v širino meri 6,5 metra in zaradi katerega so lahko letalo namestili tri kolone sedežev, je vpeljava Boeinga 747 zmanjšala stroške na posameznega potnika in tako omogočila cenejše vozovnice. In kot piše portal Deutsche Welle, so Boeingi 747 že do leta 1975 skupno prepeljali več kot 100 milijonov potnikov.
Šestdeseta leta so bila za Boeing izredno razburljiva. Hkrati z Boeingom 747 so namreč razvijali Boeing 737 ter sodelovali pri vesoljskem programu Apollo. Med drugim je Boeing razvil vozilo za vožnjo po Luni. Kako orjaški koncern je bil Boeing, pove že podatek, da je samo pri razvoju jumbo jeta sodelovalo okoli 4500 inženirjev in tehnikov. Od ideje do dokončanja prototipa je minilo 29 mesecev, kar je za letalo, ki ga sestavlja kar šest milijonov delov, malo.
Superuspešni Boeing 737
Naj zgolj omenim, da čeprav je to starejši tip letala od jumbo jeta, proizvodnja Boeinga 737 poteka naprej. Kot so zapisali v časopisu Der Spiegel, naj bi nadomestek zanj dobili najprej leta 2035. Pri Boeingu so veliko upanja vložili v letalo Boeing 737 max, ki so ga začeli proizvajati leta 2014, a sta njegov začetek zaznamovali nesreči v Etiopiji in Indoneziji, v katerih je umrlo vseh 346 potnikov. Ugotovljena je bila napaka v sistemu za stabiliziranje poleta, zaradi česar so letala tega tipa začasno prizemljili.
A vrnimo se k Boeingu 747. Inženir Joe Sutter, sin Franca Suhadolca, ki je iz Dobrove pri Ljubljani v ZDA odšel na lov za zlatom, je jumbo jet načrtoval le kot začasno potniško letalo; čez nekaj časa naj bi služilo le še kot tovorno letalo, v potniškem prometu pa naj bi ga zamenjalo nadzvočno letalo. Boeing 2707, ki je bil zasnovan kot letalo za 250–300 potnikov in ki naj bi dosegel hitrost treh machov, ni bil nikoli realiziran. Stroški so vrtoglavo naraščali in ameriška vlada je leta 1971 ukinila financiranje projekta. Prvo letalo naj bi poletelo leta 1975. Pred ukinitvijo programa je Boeing že dobil 26 rezervacij, a ob ukinitvi je obveljalo, da za takšno letalo ni jasnega trga.
Najljubša "stavba" poznega 20. stoletja arhitekta Normana Fosterja
Boeing 747 je bil veliko uspešnejši in je postal legenda. Očaral je mnoge, med drugim britanskega arhitekta Normana Fosterja, ki je to letalo imenoval za svojo najljubšo stavbo poznega 20. stoletja. Navdušil je tudi Brucea Dickinsona, pevca skupine Iron Maiden. Ta ima z letalom neposredne izkušnje, saj ga je pilotiral med turnejo skupine leta 2016. Po poročanju agencije Reuters je o izkušnji z letalom, ki so ga nekoliko šaljivo poimenovali Ed Force One (po maskoti skupine Eddieju), dejal: "Na tleh je veličastno in impozantno (letalo, op. P. B). V zraku pa je presenetljivo okretno."
Zaradi Boeinga 747 in predvsem različice 747-400, ki je bila vpeljana 1989, je imel Boeing dolgo pravzaprav donosen monopol pri velikih čezoceanskih letalih. Tega je šele leta 2007 končal Airbus, in sicer s tipom A380, ki pa ni bil komercialni uspeh. Največ, kar 123 teh letal, je kupila družba Emirates.
1574 letal, v uporabi jih je vedno manj
Zgradili so 1574 Boeingov 747, v uporabi pa ostaja zgolj 44 potniških jumbo jetov, medtem ko jih je bilo še konec leta 2019 več kot 130. Boeingu 747 so se odpovedale prav vse letalske družbe s sedežem v ZDA. Danes Boeing 747 velja za zastarelega, za umazanega in potratnega. Na splošno se uveljavlja prehajanje na varčnejša letala z dvema motorjema, obstajajo pa tudi ocene, da se čas orjaških letal bliža koncu.
V tovornem prometu je odpovedovanje Boeingu 747 počasnejše, saj je v uporabi še več kot 300 letal. Tudi zadnji Boeing 747, ki so ga 31. januarja predali družbi Atlas Air, ta pa ga je posodila transportni in logistični družbi Kühne + Nagel, je namenjen prevozu tovora.
V preteklosti so bili največji podporniki programa 747 Britanci, ki so imeli tudi največjo floto teh letal, kar 110. A sta se med drugim tudi prevoznika British Airways in Virgin Atlantic tem letalom že odpovedala.
Dolgoletna konkurenca: Boeing vs. Airbus
Lahko bi rekli, da gre v zadnjem času bolje kot Boeingu družbi Airbus. Če je Boeing lani dokončal 480 letal, je ta številka pri Airbusu 661. Najbolj zaželena so manjša letala iz družine A320, ki so tudi najbolj zastopana pri novih naročilih, teh je bilo lani 820, medtem ko jih je Boeing prejel 774.
Boeing ima tudi svojega zgodovinarja. Kljub zmanjševanju števila aktivnih Boeingov 747 pa Michael Lombardi po poročanju portala Deutsche Welle meni, da bo letalo dočakalo tudi svoj 100. rojstni dan in da bo kraljica neba, kot tudi imenujejo Boeing 747, aktivna še več desetletij.
Tudi po predaji zadnjega Boeinga 747 zgodba o njem vendar še ni povsem končna. Leta 2025 naj bi namreč še dve letali zamenjali trenutni letali ameriškega predsednika. Trenutno ju opremljajo po merilih, ki veljajo za predsedniško letalo. To sta letali zadnje različice letala 747-8, pri razvoju katere je še sodeloval danes že pokojni veteran Sutter. Letali naj bi bili v uporabi le krajši čas. Septembra 2020 je vojno letalstvo ZDA namreč oznanilo podpis pogodb za razvoj predsedniškega nadzvočnega letala z družbami Exosonic, Hermeus in Boom. Vendar počakajmo, ali se morda ne bo ponovila usoda potniškega nadzvočnega letala z začetka sedemdesetih let.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje