Na srečanju s turškim kolegom Tayyipom Recepom Erdoganom je Karamanlis Turčiji svetoval, naj čim prej izpolni svoje obveznosti in postane članica EU-ja.

Voditelja sta se strinjala, da so se po letih sovražnosti in nezaupanja odnosi izboljšali, zato sta govorila tudi o navezavi gospodarskega, kulturnega in vojaškega sodelovanja, državi pa sta že zgradili tudi skupni plinovod.

Volja do reševanja nesoglasij
Najbolj pereči spori so ciprsko vprašanje, morska in zračna meja v Egejskem morju in vnovično odprtje grškega pravoslavnega semenišča v Turčiji ter razširitev pravic verskih manjšin. Kakšnega pomembnega napredka in ključnih dogovorov pri teh "orehih" sicer ni pričakovati, a pomembno je že, da sta se strani sploh začeli spet pogovarjati.

Zaradi ozemeljskega spora v Egejskem morju, pri katerem so pomembne tudi pravice do izkoriščanja rudnega bogastva in nafte, sta bili Grčija in Turčija v preteklosti že na robu vojne. Državi se ne moreta uskladiti glede reševanja tega vprašanja, saj Atene zagovarjajo, da je spor treba predati Meddržavnemu sodišču v Haagu, Ankara pa se zavzema za iskanje rešitve z dialogom.

Kdaj Ciper spet enoten?
Glede Cipra sta se Erdogan in Karamanlis strinjala, da je po več kot 30 letih nastopil čas za vnovično združitev otoka. "Porušimo še zadnji zid v Evropi!," je bil odločen grški premier, njegov turški kolega pa si je zaželel, da bi po februarskih volitvah na grškem delu Cipra obnovili pogovore z Grčijo.

A. P.