Afriška država, nekdaj znana po imenom Južna Rodezija, je nekdanja britanska kolonija. Leta 1965 je manjšinska belska vlada pod vodstvom Iana Smitha enostransko razglasila neodvisnost, česar London ni priznal. Leta 1970 je omenjena vlada razglasila republiko, ki jo je priznala le Južnoafriška republika. Kmalu se je začela državljanska vojna med pripadniki Smitha in njegovimi nasprotniki, zaradi česar je potem Smith sklical pogajanja z voditelji Zimbabvejske afriške nacionalne unije (ZANU), ki jo je vodil Robert Mugabe, in Zimbabvejske afriške ljudske unije (ZAPU), ki jo je vodil Joshua Nkomo.

Dogovor konča državljansko vojno
Marca 1978, ko je bil njegov režim na robu propada, je Smith podpisal dogovor s tremi temnopoltimi voditelji o zagotovitvi varnosti za belopolte prebivalce, čez leto dni so sledile volitve. Zmagala je stranka Združeni afriški nacionalni svet (UANC), njegov voditelj Abel Muzoreva pa je postal premier Zimbabveja Rodezije, kakor se je bila država preimenovala. Po dogovoru so bile policija, varnostne sile in pravosodje v rokah belopoltih prebivalcev, prav tako pa so imeli zagotovljeno eno tretjino sedežev v parlamentu. 1. decembra so vpletene strani podpisale dogovor Lancaster House Agreement, s katerim se je končala državljanska vojna. Takrat je Mugabe, ki je bil v 60. in 70. letih večkrat politični zapornik, veljal za junaka.

Leta 1988 Mugabe postane predsednik
Februarja 1980 so potekale nove volitve, na katerih je Mugabe zlahka zmagal, dva meseca pozneje pa je država dobila novo ime Zimbabve in novo zastavo. Leta 1987 je vlada spremenila ustavo, ki je ukinila mesto premierja in povečala moči predsednika: 1. januarja 1988 je Robert Mugabe postal predsednik.

Zemljo belcev vrnil temnopoltim
Eden glavnih problemov je razdelitev zemlje: kljub agrarni reformi so v ZANU-ju očitali, da imajo belci, ki predstavljajo en odstotek prebivalstva, v rokah veliko večino obdelovalnih površin. Leta 2000 je Mugabe začel vračati zemljo temnopoltim, mnogi pa trdijo, da je z njo nagradil poslušne podpornike. Zaradi kaotične zemljiške reforme je začel upadati kmetijski izvoz, tradicionalni najmočnejši sektor izvoza, prehitela pa sta ga rudarstvo in turizem. Vse to je privedlo do finančnih težav, kar je povzročilo hiperinflacijo in kronično pomanjkanje nafte in dobrin. Leta 2002 so Zimbabve zaradi zlorab človekovih pravic med razdelitvijo zemlje suspendirali v skupnosti Commonwealth. Leta 2005 je vlada začela operacijo Murambatsvina, s katero je želela preprečiti nezakonito naselitev v mestih.

Zimbabve v primežu gospodarske krize
V zadnjih letih se Zimbabve spopada s hudo ekonomsko in finančno krizo, po nekaterih ocenah najhujšo, odkar je samostojen, glavni razlogi pa naj bi bili slabo vladanje, vladna prepoved za pomoč tujih nevladnih organizacij, suše in porast obolelih s HIV-om oz. aidsom. Inflacija, ki je bila leta 1987 v povprečju 11,9-odstotna, se je februarja 2008 po uradnih podatkih dvignila na 164.900 odstotkov. Nekateri ekonomisti so prepričani, da je dejanska inflacija najmanj 2.000.000-odstotna.

Elizabeta II. mu je vzela viteštvo
Mugabeju, junaku boja proti kolonializmu, je britanska kraljica Elizabeta II. odvzela viteški naziv. Gre za nenavadno potezo, ki govori o tem, da je Velika Britanija zgrožena nad kršitvami človekovih pravic v Zimbabveju. Odvzem je predlagal britanski zunanji minister David Miliband. Podobno je kraljica odvzela naziv romunskemu voditelju Nicolaeju Ceasescuju.

Tsvangiraj trn v peti Mugabeju
Trn v peti Mugabeju je opozicijska stranka Gibanje za demokratične spremembe (MDC), ki jo vodi Morgan Tsvangiraj. Na predsedniških volitvah leta 2002 je Mugabe Tsvangiraja premagal, v prvem krogu letošnjih predsedniških volitev pa je vodja opozicije dobil več glasov. Po uradnih rezultatih naj Tsvangiraj ne bi dobil več kot zahtevano polovico glasov, zato sta se tekmeca podala v drugi krog. Pred dnevi je zaradi nasilja nad opozicijo in njenimi simpatizerji Tsvangiraj odstopil od kandidature in tako 84-letnemu Mugabeju omogočil še en mandat.

Od delavca v rudniku do vodje opozicije
Morgan Tsvangiraj se je rodil leta 1952. Šolo je zapustil kmalu in se pri 16 letih zaposlil v rudniku, kjer je delal devet let. Ko je Zimbabve leta 1980 razglasil neodvisnost, se je pridružil ZANU-ju. Takrat naj bi bil eden največjih privržencev poznejšega tekmeca Mugabeja in se hitro vzpenjal po strankarski lestvici. Bil je eden najbolj dejavnih članov sindikalnega gibanja. Leta 1989 je postal generalni sekretar Zimbabvejskega kongresa sindikatov. Ker je njegova moč in moč sindikatov rasla, je začelo prihajati do trenj z vlado. Postal je žrtev nadlegovanja in nasilja, med drugim naj bi ga trikrat poskušali ubiti. Leta 1997 so neznanci planili v njegovo pisarno v 10. nadstropju in ga skušali vreči skozi okno.

Številne aretacije in nadlegovanje
Leta 1999 je ustanovil MDC. Leto pozneje so ga aretirali in obtožili izdaje. Sodišče je obtožbe zavrnilo. Tri leta pozneje so ga aretirali, ker naj bi spodbujal nasilje. 11. marca 2007, dan po njegovem 55. rojstnem dnevu, so ga aretirali na poti na shod. V priporu so ga mučili in pretepali, zaradi česar je končal v bolnišnici. Mednarodna skupnost je bila zgrožena. V zaporu se je znova znašel junija letos med predvolilno kampanjo. Zaradi strahu za svoje življenje se je kmalu potem, ko je napovedal, da umika svojo kandidaturo, zatekel na nizozemsko veleposlaništvo v Harareju.

K. T./T. V.