Generalna skupščina ZN-a je odločitev o razglasitvi 29. maja kot mednarodnega dne pripadnikov mirovnih misij ZN-a sprejela decembra leta 2002. Na ta dan leta 1948 so Združeni narodi na krizno območje na Bližnjem vzhodu napotili prvo mirovno misijo Untso, ki so jo sestavljali vojaški opazovalci, ki so imeli nalogo spremljanja izvajanja mirovnega sporazuma med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedi. Ta operacija traja še danes, v njej pa od leta 1998 v vlogi vojaških opazovalcev redno sodelujejo tudi pripadniki Slovenske vojske. Mirovne sile ZN-a, ki veljajo za edinstven in dinamičen instrument pomoči državam, ki so jih prizadeli spopadi, tako letos praznujejo že 70 let.

Trenutno deluje 14 misij
Kot poudarjajo pri Združenih narodih, je od leta 1948 v več kot 70 mirovnih operacijah in misijah pod zastavo svetovne organizacije sodelovalo več kot milijon pripadnic in pripadnikov. Trenutno je operativnih 14 mirovnih operacij in misij ZN-a, v njih pa z več kot 100.000 vojaki, policisti in civilnimi strokovnjaki sodeluje 125 držav. V sedmih desetletjih je v službi miru življenje izgubilo več kot 3.500 pripadnikov mirovnih sil, med njimi 943 v nasilju. Število žrtev se je še posebej povečalo po letu 2013. Odtlej je v napadih umrlo 195 pripadnikov, več kot v katerem koli petletnem obdobju v zgodovini ZN-a.

V mirovnih operacijah in misijah ZN-a sodeluje tudi Slovenija. Doslej je v misijah Unicyp na Cipru, Unmiset na Vzhodnem Timorju, Unmik na Kosovu, Unsmis v Siriji, Untso na Bližnjem vzhodu in Unifil v Libanonu sodelovala z okoli 560 vojaki in 142 policisti. Policija je v letu 2010 tudi pridobila mednarodno verifikacijo usposabljanja za delo v mednarodnih misijah po postopkovniku ZN-a, na podlagi katerega usposablja slovenske policiste in policiste drugih držav.

Tlakovanje poti k miru in ohranjanje miru
V zgodnjih letih je primarni cilj t. i. modrih čelad delovanje na področju ohranjanja prekinitve ognja in stabilizacije razmer, kar je prispevalo k vzpostavitvi stanja za iskanje političnih rešitev konfliktov po mirni poti. Spreminjanje globalnega varnostnega okolja pa zahteva nov pristop in prilagoditve mednarodnih operacij in misij, ki postajajo vse bolj kompleksne in zahtevne ter se vse bolj oddaljujejo od izvorne opazovalne funkcije. Njihovi mandati so postali večdimenzionalni in vključujejo tudi pomoč pri političnih procesih, zaščito civilistov, razoroževanje, podporo volitvam, zaščito in promocijo človekovih pravic ter ponovno vzpostavitev pravne države.

Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres si prizadeva za reformo varnostne arhitekture ZN-a, sistema mirovnih operacij in izvajanje ukrepov za krepitev njihove učinkovitosti, kar Slovenija podpira. V tem okviru podpira tudi pobudo Generalne skupščine ZN-a, da se vsi relevantni deležniki spodbudijo k oblikovanju mirovnih operacij in misij prihodnosti.

Delež ženskih pripadnic se zvišuje
Pri ZN-u so ob 70-letnici pokazali na vedno večje število žensk, ki sodelujejo v mirovnih operacijah in misijah. Njihov prispevek je še posebej dragocen na področjih, kjer zaradi specifičnih kulturnih, verskih in drugih okoliščin moški pripadniki mirovnih sil težje dosežejo posamezne skupine prebivalstva. Tudi Slovenija si prizadeva za napotitve več ženskih pripadnic, so zapisali na pristojnih ministrstvih in poudarili, da so ponosni, da je slovenskemu kontingentu v Libanonu lani prvič poveljevala slovenska poveljnica.

Škandal na Haitiju
Mirovne sile so za prispevek k realizaciji enega izmed temeljnih načel ZN-a leta 1988 prejele Nobelovo nagrado za mir. A nanje je v zadnjih letih padel tudi madež zaradi spolnih zlorab in izkoriščanja. Eden največjih škandalov se je med letoma 2004 in 2007 dogajal na Haitiju, kjer so pripadniki modrih čelad iz Šrilanke vodili verigo spolnega izkoriščanja otrok. Generalni sekretar ZN-a je septembra lani organiziral srečanje proti spolnim zlorabam in izkoriščanju in ob tem dejal, da ne bi smeli dovoliti, da dejanja nekaterih omadežujejo delo več tisočih, ki vzdržujejo vrednote ustanovne listine ZN-a, pogosto ob velikem osebnem tveganju in žrtvah.