V mestu so potekale številne slovesnosti, med njimi tudi vrh svetovnih voditeljev, ki se je začel v soboto zvečer. Obletnica je minila v obujanju spominov na dan, ko je 51 držav podpisalo listino, in s pogledi naprej.

Septembra bo na zasedanju generalne skupščine v New Yorku 191 držav razpravljalo o prenovi svetovne organizacije, da bo sposobna slediti novim izzivom sveta, kakršen je boj proti terorizmu.

Neuspeh ZN-a v Ruandi
Generalni sekretar ZN-a Annan je ob obletnici dejal, da organizacija rabi drzne odločitve, ki še nikoli niso bile tako dosegljive kot danes, ko so na svetu boljši pogoji in večja svoboda. Za Annana je med največjimi neuspehi ZN-a v njegovi zgodovini to, da jim leta 1994 ni uspelo preprečiti genocida v Ruandi, kjer je bilo samo v treh mesecih ubitih kar 800.000 ljudi.

Annana ni bilo na slovesnosti
Slovesnosti se je med drugimi udeležil tudi nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan. Visoki predstavniki ZN-a se je niso udeležili, saj je Annan tja poslal le svojega podsekretarja za javno informiranje Shashija Tharoora. Tudi ameriška administracija je na slovesnost poslala le predstavnika ZDA v Ekonomskem in socialnem svetu ZN-a Sichana Siva.

Temeljna načela ZN-a
Ustanovna listina, sestavljena iz preambule in 19 poglavij, jasno opredeljuje cilje in načela organizacije, ki so:

• ohranjanje mednarodnega miru in varnosti,
• vzdrževanje prijateljskih odnosov med narodi,
• sodelovanje pri reševanju mednarodnih gospodarskih, socialnih, kulturnih in humanitarnih problemov ter
• širjenje spoštovanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin.

Temeljno sporočilo Ustanovne listine je zavedanje, da ne glede na svojo moč nimamo pravice, da v mednarodnih odnosih delujemo neodvisno in brez posvetovanja z drugimi.

Ustanovna listina namreč utemeljuje delovanje ZN-a na načelu suverene enakopravnosti svojih članic in kot takšna bo ostala neprecenljiv dokument tudi v prihodnosti, je zapisalo slovensko ministrstvo za zunanje zadeve.

Ustanovna listina je bila v času svojega obstoja spremenjena štirikrat in sicer ob širitvah članstva Varnostnega sveta in Ekonomsko-socialnega sveta.

Razprava o novi reformi je zdaj osredotočena na vprašanje povezanosti med razvojnimi in varnostnimi problematikami in vprašanji spoštovanja človekovih pravic ter kako prilagoditi delovanje ZN-a sodobnim razmeram in izzivom v svetu, da bi lahko ta organizacija odigrala svojo vlogo pri zagotavljanju miru in napredka v svetu.