Uporniške džihadistične skupine trdijo, da je napad, ki se je zgodil v sredo in v katerem so umrli štirje ljudje, več deset je ranjenih, izvedla državna vojska.

Napad s plinom?
Posebni odposlanec ZN-a za Sirijo Staffan de Mistura je potrdil, da se je napad s klorom verjetno res zgodil. Če bo to potrjeno, bi bil napad označen kot vojni zločin, piše britanski BBC, ki poroča, da je iz pridobljenih posnetkov vidno, da imajo moški, ženske in otroci težave z dihanjem, medtem ko jim medicinsko osebje namešča kisikove maske. "Imamo veliko dokazov, da je bil napad res izveden," je dejal novinarjem de Misura.

Neki moški je na zdravljenju v bolnišnici dejal, da je bil med napadom s prijatelji na območju Zebdieha, kjer živi. Kar naenkrat sta v njihovi bližini padla izstrelka. Nekaj minut pozneje naj bi se začel širiti plin, "zdelo se mi je, da moje oči gorijo, težko sem dihal," je dejal po poročanju BBC-ja.

Klor je plin, ki se zelo pogosto uporablja v kemijski industriji in za kloriranje, uporaba klora kot orožja pa je prepovedana. V zadnjih dveh letih so tako uporniki kot sirski predsednik Bašar Al Asad slišali obtožbe druge strani o uporabi kemičnega orožja proti civilistom. ZN in Organizacija za prepoved kemičnega orožja (OPCW) naj bi konec avgusta objavila poročilo o ugotovitvah preiskav glede devetih domnevnih napadov s kemičnim orožjem v letih 2014 in 2015.

Boj za Alep se kljub premirju nadaljuje
Spopadi v Alepu se kljub triurni prekinitvi ognja, ki jo je v sredo napovedala Rusija, nadaljujejo. Orožje naj bi za tri ure potihnilo ob 10. uri po lokalnem času, a so na uporniška območja v Alepu večkrat udarile granate, poročila s terena navaja Sirski observatorij za človekove pravice.

Moskva, ki podpira režimske sile, je v sredo napovedala, da se bodo z današnjim dnem med 10. in 13. uro po lokalnem času (med 9. in 12. uro po srednjeevropskem času) ustavili vsi spopadi ter topniško in letalsko obstreljevanje Alepa. S tem naj bi omogočili humanitarno oskrbo v mestu ujetega prebivalstva, kar po ocenah ZN-a ni dovolj, saj bi bilo za oskrbo in prevoz ljudi na varno potrebno najmanj 48-urno premirje.

Ankara mehča odnos do Damaska
Korak naprej se je zgodil le na politični ravni, saj je Turčija izkazala pripravljenost za sodelovanje sirske vlade v pogajalskem procesu za mir v državi. Turški veleposlanik v Rusiji Umit Yardim je dejal, da turška vlada verjame, da bi lahko sedanje sirsko vodstvo igralo vlogo v pogovorih za reševanje sirske krize. Ankara tako mehča odnos do Bašarja Al Asada.

Ruska tiskovna agencija RIA je navedla Yardima, ki je v četrtek dejal: "Želimo, da obstoječe politično vodstvo države sodeluje v pogajalskem procesu." Poleg tega je še dejal, da Ankara ne nasprotuje, da trenutno sirsko vodstvo igra nekakšno vlogo v morebitni politični tranziciji, poroča ruska tiskovna agencija TASS. Drugačno sporočilo prihaja s turškega zunanjega ministrstva. Zunanji minister Mevlut Cavusoglu je po poročanju Reutersa v televizijskem intervjuju dejal, da politična tranzicija v Siriji s predsednikom Bašarjem Al Asadom ni mogoča.

Izjave so bile dane po torkovem srečanju turškega in ruskega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana in Vladimirja Putina v Sankt Peterburgu, kjer sta govorila tudi o Siriji. Turčija in Rusija v tamkajšnji vojni podpirata nasprotni strani. Medtem ko Ankara podpira upornike, Moskva pomaga vladi.

Alep, nekdaj cvetoča metropola
Nekdaj cvetoča gospodarska metropola in drugo največje mesto Sirije Alep je eno najhujših bojišč v vojni, ki državo pretresa že več kot pet let. Mesto je razdeljeno na del, ki je pod nadzorom državne vojske in v katerem živi okoli 1,2 milijona ljudi, in na območja pod nadzorom različnih uporniških skupin, kjer živi 250.000 ljudi. Džihadistične uporniške skupine so v soboto predrle tritedensko blokado, ki jo je nad vzhodnim delom mesta izvajala vojska, od takrat pa so se spopadi razdivjali.

Zdravniki prosijo Obamo za pomoč
Človekoljubne organizacije zaradi nasilja svarijo pred humanitarno katastrofo. V mestu že več dni ni tekoče vode, obolele in ranjene pa je še komajda mogoče zdravstveno oskrbeti. 29 zdravnikov v uporniških okrožjih Alepa je zaradi krize poslalo pismo ameriškemu predsedniku Baracku Obami in ga pozvali, naj sprejme ukrepe za pomoč 250.000 civilistom v mestu.

Zdravniki so po poročanju BBC-ja opozorili, da če se bodo napadi na zdravstvene ustanove nadaljevali kot do zdaj, morda čez mesec dni ne bo več niti ene. Da bi ustavil zračne napade, so Obamo pozvali, naj uveljavi prepoved letenja nad Alepom. Sporočili so, da ne potrebujejo solz, sočutja, niti molitev. "Nujno potrebujemo prekinitev obstreljevanja vzhodnega Alepa in mednarodno ukrepanje, s katerim bi zagotovili, da Alep nikoli več ne bi bil oblegan."

V zadnjem mesecu je bilo v Siriji 42 napadov na zdravstvene ustanove, so opozorili zdravniki, med njimi je bilo 15 napadov na bolnišnice, v katerih delajo. "Pred dvema tednoma so štirje dojenčki umrli zaradi zadušitve, potem ko je eksplozija prekinila dotok kisika v inkubatorje. Hlastajoč za zrakom so se njihova življenja končala, še preden so se zares začela," so zapisali. Dodali so, da so bili v petih letih po začetku upora proti Al Asadu "priča nešteto primerom, ko so bolniki, prijatelji in kolegi umirali v nasilju in mukah".