Poročilo navaja ruske napade na priljubljeno tržnico v mestu Marat al Numan 22. julija lani, v katerih je bilo ubitih najmanj 43 civilistov. Uničenih je bilo 25 trgovin in dve stanovanjski stavbi.

Nekaj tednov pozneje so ruske sile napadle taborišče za razseljene ljudi Has. Umrlo je vsaj 20 ljudi, vključno z osmimi ženskami in šestimi otroki. Ranjenih je bilo 40 ljudi, piše v poročilu.

"V obeh primerih ruske zračne sile niso napadle določenih vojaških ciljev, kar predstavlja vojni zločin neselektivnih napadov na civilnem območju," po poročanju Al Džazire piše v poročilu.

Kakšna je odgovornost Turčije?

V dokumentu so opisane tudi zlorabe, ki so jih izvajali uporniki, ki jih podpira Turčija, med napadom na območja pod kurdskim nadzorom. Če so uporniki delovali pod ukazi turške vojske, bi lahko bili njeni poveljniki odgovorni za vojne zločine.

Poročilo je tudi pozvalo Turčijo, naj preišče, ali je odgovorna za zračni napad na civilni konvoj blizu Ras al Aina oktobra lani, ko je bilo ubitih 11 ljudi.

Medtem ko je Turčija vpletenost v napad zavrnila, je Sirski observatorij za človekove pravice sporočil, da je napad izvedlo turško letalo.

Poročilo se nanaša na obdobje med julijem lani in februarjem letos, preiskovalci pa so omenili tudi "namerne" napade sirskih vladnih sil in njihovih zaveznikov na zaščitena območja s civilisti, vključno z bolnišnicami in šolami.

Član preiskovalne komisije Hanny Megally je dejal, da obstaja vojni zločin namernega ustrahovanja prebivalstva z namenom, da se preseli. To naj bi se zdaj zelo jasno videlo v Idlibu, severozahodni sirski pokrajini, kjer množice bežijo pred obstreljevanji in spopadi. Sirske vladne sile s podporo Rusije želijo namreč od tam pregnati džihadistične upornike, žrtve pa so civilisti. Pobegnilo jih je že okoli milijon.

V zadnjih nekaj tednih je zaradi mraza na meji s Turčijo umrlo do 10 otrok, je še dejal Megally.

Predsednik komisije Paulo Pinheiro je dejal, da so na zaupni seznam osumljencev dodali tudi imena, povezana z omenjenimi zločini. Komisija je po njegovih besedah prejela 200 prošenj pravosodnih oblasti po svetu za informacije o zločinih, storjenih med devetletno sirsko vojno.