se je preizkusil že v prodaji marsičesa, piše Spiegel - sprva sadja in zelenjave, nato je presedlal na prodajo čokolad, nazadnje pa v berlinskem zidu odkril zlato jamo. Njegova družba Trabi Safaris je velik hit, turisti z vsega sveta pa se v 120 starih trabantih podajajo na "odkrivanje zadnjih ostankov resničnega socializma", kot obljublja brošura.
Vodiči skušajo kar najbolje poustvariti eksotični svet za zidom, stranke so tako izpostavljene rutinskim ustavljanjem, ki jih izvajajo moški, oblečeni v uniforme nekdanje vzhodnonemške policije. Svoje evre morajo zamenjati v vzhodnonemške marke, ki jih lahko nato potrošijo na takih klasičnih socialističnih proizvodih kot soljanka (ruska juha).

Ampak, ali take poslovne priložnosti trivializirajo vzhodnonemško zgodovino, se sprašuje Spiegel. Mineva 50 let od gradnje zidu in mesto datum 13. avgust zaznamuje velikopotezno. Ustvarjalni podjetniki in predstavniki vlade imajo do zidu in njegovih posledic zelo drugačne pristope in v Berlinu se kič in resna obeležja pogosto pojavljajo drug ob drugem.

"Beneški učinek"
Medtem ko so se kanclerka Angela Merkel in drugi politiki spraševali, kako najprimerneje počastiti 136 Berlinčanov, ki so umrli pri zidu, in se spominjali krivic tedanjega sistema, podjetnikom, ki komaj čakajo, da lahko unovčijo čas okrogle obletnice, posel cveti. Vzhodna Nemčija doživlja drugo renesanso kot turistična atrakcija, njena nekdanja prestolnica pa na številnih mestih spominja na zabaviščni park, ko Darth Vaderji in indijanski poglavarji pozirajo pred Brandenburškimi vrati. Politiki in konservatorji govorijo že o "beneškem učinku".

Dolga leta si večina Berlinčanov ni želela nič bolj, kot da bi zid, opomnik sramote, izginil. Nemci so se zato odločili odstraniti 99 odstotkov zidu, s tem pa skušali izbrisati tudi spomin na grozote nemške razdeljenosti. In ko so oblasti premlevale, kako najbolje ravnati s tistim malo, kar je ostalo, so podjetniki dobili svojo idejo. Checkpoint Charlie, kjer so se leta 1961 pomerili sovjetski in ameriški tanki, je danes turistična atrakcija, kjer nasmejani igralci, napravljeni v zavezniške sile, proti plačilu pozirajo s turisti.
Muzej berlinskega zidu letno obišče 865.000 ljudi, trume španskih turistov nasmejano pozirajo za "gasilske slike" pred ostanki zidu, malce naprej pa nemško-azijski par služi z žigosanjem potnih listov z "DDR-tematiko". Pariser Platz, trg pred Brandenburškimi vrati, je postal pravi cirkus, konservatorji pa lahko le zgroženo opazujejo, kako na njem ožemajo turiste vsi, od rastafarijancev z minikoncerti reggaeja do pantomimikov, našemljenih v miške Mikije. Vsi lahko obesijo svoj logo na enega izmed najslovitejših berlinskih spomenikov.

Rešitev prepoved simbolov?
Hubertus Knabe, direktor spomenika nekdanjega zapora Hohenschönhausen, ki ga je vodila zloglasna vzhodnonemška policija Stasi, hoče, da bi bile žrtve vzhodnonemškega diktatorstva deležne več spoštovanja, tudi na ulicah. "V kostume našemljeni mejni pazniki v središču Berlina so udarec v obraz žrtev," je oster. "Nemčija bi morala sprejeti iste zakone kot druge države nekdanjega Sovjetskega bloka in uvesti stroge omejitve pri uporabi socialističnih zakonov."

Če bi se to zgodilo, prosjaki ne bi mogli več služiti denarja z oblačenjem v stasijevce, vzhodnonemške vojake ali vzhodnonemške policiste. "Cariniki", ki vam na Potsdamer Platzu v potni list odtisnejo "originalni vzhodnonemški vizum", bi se morali posloviti.
Berlin - tretja destinacija Evrope
Še nikdar ni bilo toliko zanimanja za sodobno zgodovino v Berlinu kot danes. Leta 1996 so berlinski spomeniki in muzeji sodobne zgodovine našteli le 600.000 obiskovalcev. To število je od takrat naraslo na 5,5 milijona letno. Berlin je lani celo presegel Rim po številu prenočitev in je zdaj tretja najbolj priljubljena turistična destinacija stare celine. In obiskovalce še posebej zanima delitev Nemčije.

V spodnji galeriji še nekaj slik berlinskega zidu in njegovih okoliških atrakcij.