ernice.

Po neuspešni rekonstrukciji Bivaka II na Jezerih je na pobočju Skute v Kamniško-Savinjskih Alpah na 2070 metrih v teh dneh zrasel nov, sodoben bivak, ki kot podobne take konstrukcije, znane predvsem iz tujine, temelji na lesu in velikih panoramskih steklenih površinah. Bivak bo uradno odprt v kratkem, ko ga bodo pohodniki lahko tudi preizkusili, so pa odzivi nanj že zdaj navdušeni.

Projekt je nastal v sodelovanju organizacij OFIS arhitekti, AKT II iz Londona, ŠD Freeapproved in PD Ljubljana Matica, pod mentorstvom arhitektov Špele Videčnik in Roka Omana, ki predavata na harvardski podiplomski šoli za oblikovanje (Harvard GDS), pa so bivak zasnovali študentje s harvardske univerze.

Pri končni podobi res impresivnega bivaka je imel prste vmes še Anže Čokl, alpinist, inženir, fotograf in snemalec, ki je v projekt vnesel predvsem praktične izkušnje, z njimi pa tako potrebno funkcionalnost tovrstnih struktur.

"V konkretnem primeru gre verjetno za posrečeno kombinacijo mojega strokovnega znanja kot inženirja in na drugi strani hobijev, kjer sem prek celega leta v vseh razmerah predan goram. Kot alpinist in pogost obiskovalec gora imam tako nekaj izkušenj in idej, kako bi lahko bivaki bili še prijaznejši. V mojih očeh je predvsem funkcija, ki se jo potem z estetskim vidikom arhitektov da vključiti oz. upoštevati v samem oblikovanju," nam razlaga svoj prispevek Čokl.

Zasnova - slovenska tradicija
Bivak pod Skuto je zasnovan na podlagi tradicionalne slovenske alpske arhitekture. Povzema značaj strme dvokapnice, ki označuje številne tradicionalne lesene gradnje v slovenskih gorah, namenjen pa je začasnemu zatočišču pred slabim vremenom ali počitku po napornih plezalnih ali pohodnih turah.

Sestavljajo ga trije moduli - med drugim vsebuje prostor za spravilo opreme ter pripravo obroka, prostor za spanje ter prostor za druženje, panoramsko steklo z obeh strani pa omogoča pogled v dolino Kamniške Bistrice in na severni strani na Skuto in okoliške gore.

Oblikovni detajli in statika so bili prilagojeni konkretni rabi in zahtevnim razmeram v visokogorju, ki arhitektom, statikom in oblikovalcem predstavljajo poseben izziv. "Oblikovanje interjerja narekuje skromnost, ki je popolnoma podrejena funkciji, saj mora v minimalnem prostoru zagotavljati zavetje in prenočišče tistih, ki se vanj zatečejo. Zunanjo obliko in izbor materialov pa narekujejo ekstremne razmere v visokogorju," poudarja arhitektka Špela Videčnik.

Bivaku bodo sledili še drugi
Bivak oz. bivaki, saj ekipa že pripravlja še druge, je bil zasnovan v sklopu studia Šole za arhitekturo Univerze Harvard, kjer so ameriški študentje pod mentorstvom Omana in Videčnikove lansko jesen na delavnicah, ki so obravnavale bivanje v ekstremnih podnebnih razmerah, pripravili 14 pilotnih projektov bivakov v slovenskih gorah.

Na naše vprašanje, kaj prispeva ameriški pogled v visokogorsko arhitekturo, Videčnikova odgovarja, da ima tovrstna arhitektura v slovenskem visokogorju izjemno tradicijo kot tudi znanje naših prednikov, ki jo je smiselno izkoristiti in uporabit tudi v sodobnih interpretacijah.

To je vrednost, ki jo ameriški študentje, ki povečini ne izhajajo iz tradicije (bogato tradicijo, kot bi jo lahko učili indijanski in eskimski predniki, so uničili, zato žal ni vir idej za sveže arhitekturne zasnove), ne poznajo, zato pa dajejo poseben poudarek raziskavi drugih pogojev (zahteve statike, smeri vetra, količine snega, padavin ...).

"Raziskava ameriških študentov je torej temeljila na popolnoma neobremenjenem pogledu na slovensko tradicionalno arhitekturo ter dodatnih svežih idejah," pove Videčnikova, ki sicer priznava, da žal veliko lastnikov izjemne stavbne dediščine, kot so kozolci, stogi, seniki in kašče, nima odnosa ali pa finančnih zmožnosti, zato veliko tovrstnih arhitektur propada.

"S projektom bivaka in podobnimi študijami bi želeli spodbuditi lastnike in preostalo javnost ter navsezadnje državo, da bi pomagali ohranjati izjemno slovensko arhitekturno dediščino, ameriškim študentom pa prikazati, kako pomembno je upoštevanje znanj naših prednikov."

Kako dobro idejo prenesti v prakso?
Je pa zanimivo, da so kljub nedvomno izjemnemu pomenu tovrstnih zanimivih ekostruktur za Slovenijo pretežni del finančnih sredstev tega edinstvenega mednarodnega visokogorskega projekta prispevali pokrovitelji in donatorji iz tujine. "Tuja podjetja so finančno močnejša in si želijo sodelovati tudi pri bolj "unikatnih" projektih ter vidijo dodatno vrednost ob sodelovanju pri projektih s študenti, saj se znanja in pogledi dopolnjujejo. Na splošno imajo več posluha," razloži Čokl.

Več posluha za smernice in inovacije v arhitekturi je nedvomno tudi v ZDA, ki jim lahko pripisujemo vsaj delne zasluge za realizacijo projekta. Videčnikova pa poudarja, da je v Ameriki treba razlikovati arhitekturo v akademskih okoljih in arhitekturo, ki se dejansko zgradi in načrtuje v birojih. "Projekti študentov in akademikov so izjemno zanimivi in drzni ter na nek način premikajo meje, ko pa je treba kaj zgraditi, se vmešajo zavarovalnice, odvetniki in drugi, ki zatrejo vsakršno drznost in drugačnost, zato je sodobna ameriška arhitektura, razen redkih razmer zelo konvencionalna," razlaga Videčnikova zgodbo, ki zveni znana.

Bivaki niso namenjeni dopustovanju
Bivak pod Skuto je primer, da se dobra ideja s papirja, skratka iz teorije, da prenesti tudi v prakso in fizično inkarnacijo, pri tem pa se opazovalcu poraja, zakaj ne bi zadeve prenesli širše, iz tovrstnih bivakov pa zagnali butične namestitvene možnosti, ki bi v kombinaciji z veličastno slovensko naravno nedvomno privabili turiste. A Čokl ob tem opozarja, da so mojstrski arhitekturni dosežki predvsem v gorah lahko dvorezen meč.

"Težava je v ljudeh, ki nimajo kulture obiskovanja gora oziroma odnosa do imovine. Tako se pojavljajo težave že v obstoječih, 50 in več let starih bivakih, ko se tam "naselijo" najpogosteje Čehi in Poljaki, ter bivak okupirajo za brezplačno počitniško bivanje. Temu bivaki niso namenjeni! Bivaki so namenjeni zasilnemu zatočišču ob neurjih, slabem vremenu ali za izjemno dolge in naporne plezalne ali pohodniške ture, ker skrajšajo izhodišče ali omogočijo vmesno zavetje. Ta težava s slabimi navadami "vzhodnjakov" pa je tudi stvar pristojnih organov, da bi tovrstno početje preganjali," sklene Čokl.

Podjetni vsestranski mladenič bi s projektom bivaka pod Skuto, ki je že deležen precejšnjega zanimanja slovenske javnosti in sedme sile, rad predvsem, da tudi slovenski donatorji in vlagatelji prepoznajo možnosti in podprejo naslednje projekte, ki vsi večinoma temeljijo na prostovoljstvu in dobri volji udeleženih za skupno dobro - spanje v bivakih je namreč brezplačno.