Bled je kot obvezna destinacija vsakega turističnega vodnika po Sloveniji in kot del verige "Alpski biseri" na obljudeni turistični trasi, žal pa po vizionarstvu in usmerjenem turizmu stopiclja za našimi severnimi sosedi. Konkretne usmeritve ni, glavni akterji v blejskem turizmu pa se zdijo kot nepovezana celota, pri čemer se del zdi povsem samozadovoljen z zdajšnjim statusom quo, del pa po vzoru iz tujine v ta alpski biser vnaša inovativnost, sodobne pristope in trende z Zahoda. Trende, ki niso same sebi namen, ampak ki se v dobi vse bolj ozaveščenih in razgledanih turistov pač prodajajo.

Med zadnjimi - skratka tistimi, ki so na čelu naprednejših - je nedvomno Camping Bled (CB), ki je leta 2010 prvi pri nas zajahal val glampinga (glamurozno kampiranje, op. a.) in na jaso pod gozdom postavil dve pilotni "gozdni vili", eko leseni strukturi z vsemi značilnostmi šotora, a udobjem štirih trdnih, neprepustnih sten, ki jih klasično taborjenje ne ponuja. Pilot je bil več kot uspešen in iz dveh gozdnih vil s kadjo z vročo vodo je zrasla eko vasica 12 hišk, ki danes ponuja še zasebne kopalnice, savne, prostor za masažo in zajtrk v košarah za piknik.

Od šotorov v Montani do gozdnih vil
O glampingu se je v tujini zares začelo pisati leta 2008, ko so sredi neokrnjene narave v Montani (ZDA) sprožili pravo revolucijo s kampiranjem v safari šotorih za petične goste. Za blejske potrebe "glam" šotori niso prišli v poštev, ampak so jih z macesnovim lesom in trajnostnim oblikovanjem biroja Soba, d. o. o. (arhitekta Peter Ličen in Marjeta Fendre), prilagodili okolju in podnebju, pri tem pa imeli v mislih predvsem funkcionalnost, in ne prestiž, ki ga nekateri povezujejo z besedo "glamping".

"Glamurozno je v bistvu to, da ti ni treba šotora postavljati, da si na suhem, kadar pada dež ... Glamurozen je pogled skozi okno, glamurozni so manjši detajli, ni pa to ne vem kakšen luksuz," razlagata vodja CB-ja Nejc Kelbl in njegova sodelavka Nika Morič, ki sta zaslužna za "uvoz" koncepta v Slovenijo, pri čemer sta izhajala iz množičnega povpraševanja gostov po mobilnih hiškah, ki jih do takrat kamp ni ponujal. A namesto da bi kapacitete okrepili s klasičnimi plastičnimi belimi mobilnimi hiškami, sta se Kelbl in Moričeva odločila za ekološko varianto, ki gostom ponuja največ stika z okoljem, hkrati pa okolje najmanj obremenjuje, in z družnimi močmi prepričala upravnike in lastnike kampa.

Uspešno zvabili Slovence na Bled
Da je bila usmeritev v glamping pravilna, potrjujejo predvsem številke - gozdne vile so konstantno razprodane, za nameček pa so se izkazale za prvi produkt v kampu, ki je vzbudil zanimanje Slovencev. Na klasičnem kampiranju je bilo slovenskih gostov namreč le pičel odstotek, medtem ko jih je na glampingu zdaj kar 30 odstotkov.

"Večji del domačim gostom prodamo prek darilnih bonov za vikendpakete. Nika oblikuje zelo domiselne pakete, kot so Like Lovers do, Love is in the Air, paket z astrologinjo ... vse smo že poskusili, zanimivo pa je, da se najbolje prodaja prav "Like Lovers do", kjer paru v gozdno vilo damo Kamasutro, penino v vroči kadi in masažno olje. To po navadi podarjajo drugemu, ker sami nimajo dovolj poguma. Zelo se je prijel tudi paket za krajši oddih, pri čemer gre za prenočitev z wellnessom in vital zajtrkom v košari za piknik," razlaga Kelbl.

O blejskem glampingu se je dober glas naglo razširil in ideja se je v teh slabih petih letih razširila na kampe in ponudnike po vsej državi, od Trente in njihovega eko kampa Korita do Ptuja in njihovega prenočevanja v vinskih sodih. "Ja, ja, skoraj vsi so prišli najprej sem radovedno pokukat, kako je to videti, kako deluje. Veliko vprašanj smo dobivali, na katera smo odgovarjali brez kakršnih koli zadržkov. In ja, zraslo jih je kar nekaj po Sloveniji," se Kelbl strinja z našimi opažanji o razmahu glampinga v Sloveniji.

Novost: družinski glamping
A povpraševanje gostov CB-ja z gozdnimi vilami ni usahnilo, ampak se je razvila potreba po še večjih, družinskih namestitvah, glede na to, da so gozdne vile namenjene predvsem parom. Zato so se odločili še za družinski glamping in maja letos pod gozdom postavili štiri lesene hiške, ki ciljajo predvsem na družine.

25 kvadratnih metrov velike trajnostne hiške modernega ekološkega oblikovanja z dnevnim prostorom, kuhinjskim delom, pogradom za otroke, spalnico in teraso, so delo studia Eko koncept, ki se specializira za nizkoenergetske hiše, tudi zanjr je bil projekt mobilnih hišk poskusen, zato bodo po koncu sezone v kampu hiške deležne določenih sprememb. Vse štiri hiške so narejene iz naravnih materialov s poudarkom na lesu, z velikimi steklenimi površinami, pri čemer je najbolj "luksuzen" pogled skozi spalnično okno na gore, gozd in kamp pod njo. Skratka, namestitev, v kateri imaš občutek bivanja na prostem, obenem pa vse udobje hotelske namestitve.

Negativne konotacije
Nekateri glamping hitro zavrnejo kot snobizem, češ da nekaj tako prvinskega in minimalističnega, kot je kampiranje, pač ni združljivo z luksuzom, ki ga glamping vsebuje že v svojem imenu. Idejni vodji blejskega glampinga se s tem ne strinjata. "Ja, že izraz glamping ima za večino Slovencev negativno konotacijo, čeprav v bistvu to ni tako glamurozno, kot bi si kdo predstavljal, gre bolj za praktičnost in poenostavljenje klasičnega kampiranja," razlaga Moričeva. Kelbl ji pritrjuje: "Mislim, da je sama beseda bolj glamurozna kot tisto, kar se skriva za njo. Ob "glamuroznem" se hitro porajajo vprašanja, kaj se grejo, kaj se afnajo, kaj bi radi bili nekaj posebnega, ampak to, kar mi ponujamo pod glamurozno, je samo izboljšana storitev za gosta, da je njemu enostavneje in prijetneje tu bivati."

Moričeva ob tem še pojasnjuje, da v nasprotju s tistimi res luksuznimi ameriškimi različicami po glampingu v Sloveniji in po Evropi največ povprašujejo ljudje, ki so v mladosti kampirali in so navajeni takega načina počitnikovanja, zdaj pa, ko so odrasli in imajo družine, nimajo prikolic, ker je kampiranje v prikolicah postalo za mnoge predrago, bi pa še vedno kampirali.

Konkurenca?
Moričeva in Kelbl pri tem poudarjata, da je "glamping" v CB nekaj popolnoma drugega od morda na videz sorodnih namestitvenih ponudb v bližnjem Garden Villageu Bled (GV), ki se je od odprtja pred dobrim letom dni naglo uveljavil kot eden bolj elitističnih resortov pri nas.

"Ko se je GV zgradil, so naju postavljali pod velik pritisk, kako se nameravamo odzvati na tako konkurenco. Ampak GV ni konkurenca nam - GV je produkt, ki je konkurenca Grand hotelu Toplice, Vili Alice, Vili Istri ... nam to ni konkurenca, ker tam stane prenočitev 320 evrov na noč, servis pa je na ravni hotela s petimi zvezdicami. Mislim, da se ne potegujemo za iste goste. Kampski gostje ne bodo šli v GV - in nasprotno," je prepričana Moričeva. Kar sicer ne pomeni, da se gostje obeh ekokompleksov ne mešajo, saj nenehno dobivajo klice o hiškah na drevesu, zato klicatelje napotijo na GV, pove Kelbl.

Iskanje usmeritve
Ne glede na to, da gre za drugačen način, stalne goste, servis in ne nazadnje ceno, pa sta tako glamping v Campingu Bled kot Garden Village (ob na novo urejenih in oživljenih vaških jedrih v okolici samega Bleda) svetla zgleda, kam bi se Bled s svojimi naravnimi danostmi, čudovitim okoljem in naravo lahko usmeril, če bi se glavni akterji z občino na čelu opredelili, kakšno vrsto turizma si sploh želijo.

Kot poudarja Moričeva, pri "alpskih biserih" pri sosedih, kot je, denimo, avstrijski Werfenweng, občina in župan vodita usmeritev kraja. "Oni so se odločili za popolnoma trajnostno, mehko mobilnost, pri tem projektu pa sodeluje kar 90 % prebivalstva in turističnega gospodarstva. In tam gre vse skupaj v eno zelo pravo smer. Tu vseeno veliko vlogo igra prebivalstvo, ki mora tako usmeritev dejavno podpreti. Pri nas pa manjka ta povezava. Mislim, da je blejski turizem v zadnjih letih zašel v nekakšno krizo identitete in prišlo je obdobje, ko se bodo vsi glavni akterji v turizmu morali odločiti, kakšno vrsto turizma se bomo šli," sklene Moričeva.

Skratka, Bled ima ogromno možnosti. Avtobusi z azijskimi turisti, ki zapirajo ozke ceste okoli jezera, in navalijo na "traditional cream pie", pa ne smejo biti merilo za uspešnost blejskega turizma.