Bodo to 'najboljše igre do zdaj', kot imajo člani MOK-a to navado reči običajno? Ruse v enem letu čaka še veliko dela. Foto: EPA
Bodo to 'najboljše igre do zdaj', kot imajo člani MOK-a to navado reči običajno? Ruse v enem letu čaka še veliko dela. Foto: EPA
Soči
Zaradi gradnje olimpijskih objektov so več naselij podrli, prebivalce pa preselili drugam. Foto: EPA


Prek uradne spletne strani lahko vstopnice za vse tekme in odprtje ter sklepno slovesnost iger že kupijo le ruski državljani, prebivalci drugih držav pa se morajo obrniti na pooblaščene prodajalce v svoji državi. V Sloveniji je to Olimpijski komite Slovenije (OKS), ki pa je to pravico podelil naprej turistični agenciji Kompas. Kot je za MMC dejal Matic Švab, vodja komunikacijskih projektov pri OKS-u, bo Kompas v kratkem začel prodajo vstopnic za Soči 2014. Kvoto določijo prireditelji, odvisna pa je od uspešnosti države v določeni panogi in velikosti posamezne države, zato se lahko število dodeljenih vstopnic v prihodnjih mesecih še spremeni. Ceno vstopnic so postavili ruski prireditelji, a lahko pooblaščeni prodajalec doda največ 20-odstotno provizijo, še dodaja Švab. Kompas bo za zdaj prodajal le vstopnice, ne pa tudi paketov.


Glede na podatke na uradni spletni strani najcenejša vstopnica stane 500 ruskih rubljev (12,5 evra), za več kot 40 odstotkov vstopnic pa bo treba odšteti manj kot 3.000 rubljev (74,5 evra). Skupno bo 85 odstotkov vstopnic stalo manj kot 9.000 rubljev (223 evrov), za vsak šport pa bo mogoče dobiti vstopnice, ki bodo stale 1.500 rubljev (37 evrov) ali manj. Najdražje so po tradiciji vstopnice za ogled odprtja in zaključka iger, od 4.500 rubljev (112 evrov) do 50.000 rubljev (1.240 evrov). Tem cenam je torej treba prišteti še največ 20 odstotkov vrednosti, da postanejo "slovenske".
Letališče
Letališče Adler-Soči, ki je doživelo celovito prenovo. Foto: EPA
Vladimir Putin
Igre v Sočiju veljajo za 'otroka' ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki zato skrbno bedi nad vsem dogajanjem. Foto: EPA
Soči
Do zdaj je Soči slovel predvsem kot prijetno letovišče za oddih na toplem. Foto: EPA

Bi znali s prstom na zemljevidu pokazati, kje leži Soči? Verjetno ste med redkimi, če ste na to vprašanje odgovorili pritrdilno, saj je veliko ljudi presenečenih, ko vidi lokacijo tega mesta z več kot 300.000 ljudmi. Soči je namreč letovišče ob Črnem morju, ki leži na približno enaki zemljepisni dolžini kot Nica, kar pomeni, da bodo to prve zimske olimpijske igre v subtropskem podnebju. Povprečna temperatura januarja je šest stopinj Celzija, februarja pa se živo srebro čez dan povprečno dvigne na kar 12 stopinj. Letos je tam zapadlo izjemno malo snega, zato se poraja vse več vprašanj o tem, kako bodo ruski prireditelji v Sočiju pričarali pravo zimsko vzdušje.


Do letališča med igrami iz vseh največjih evropskih mest
A to je že druga zgodba. Tokrat nas zanimajo predvsem prometne povezave s Sočijem in tamkajšnja razporeditev prizorišč ter premikanje med njimi. Kraj, ki bo med 7. in 23. februarjem leta 2014 zagotovo med najbolj obleganimi, saj bo predstavljal vstopno in izstopno točko za igre, je mednarodno letališče Adler-Soči. Leži v vasi Adler, ki je od Sočija oddaljena okoli 30 kilometrov.

To letališče ima neposredne letalske povezave z več ruskimi mesti - polet iz Moskve do Sočija traja od dve do dve uri in pol -, trenutno pa je do Adlerja po podatkih ruske turistične organizacije mogoče priti tudi iz Beograda, Dušanbeja (Tadžikistan), Erevana (Armenija), Kišinjova (Moldavija), Minska (Belorusija), Carigrada (Turčija), Taškenta (Uzbekistan) in Tel Aviva (Izrael). Z dunajskega letališča pa letala letijo na letališče Krasnodar, ki je od Adlerja oddaljeno 310 kilometrov. Ko bodo igre potekale, bodo na letališču v bližini Sočija seveda pristajale mnoge največje letalske družbe, ki bodo pripeljale obiskovalce z največjih mest na svetu.

Vlaki, avtobusi ...
Vsi tujci, ki si želijo bivanje v Rusiji podaljšati z ogledom čudovite prestolnice Moskve, lahko do Sočija pridejo tudi z vlakom. Vožnja traja dolgih 30 ur, obvezna je rezervacija sedeža, za to izkušnjo pa je treba odšteti 50 evrov. Če pa si želite potovanje narediti udobnejše, si lahko "privoščite" ležalnik v kupeju, kar stane od 115 do 160 evrov. Vlaki do Sočija vozijo tudi iz Minska in Vilne.

Ruske strani navajajo, da je mogoča tudi avtobusna povezava med Moskvo in Sočijem, a za takšno pot se bodo verjetno odločili le redki tujci, poleg tega pa je od zimskih razmer odvisno, ali bo takšno potovanje potekalo brez ovir in težav. Kakor koli, za plitve žepe je tudi to možnost - vožnja traja od 28 do 32 ur, za vozovnico pa je treba odšteti okoli 70 evrov. Za vsak primer še ta podatek - redne avtobusne povezave obstajajo tudi med Sočijem in Odeso in Sočijem in Kišinjovom.

Ne gre spregledati dejstva, da Soči leži ob Črnem morju, zato je do njegove obale mogoče priti tudi po vodi. Spet je sicer na mestu opozorilo, da je veliko odvisno od zimskih razmer, ki so lahko za trajekt precej neugodne. Redne povezave med turškim pristaniščem Trabzon in Sočijem so tako na voljo le med majem in oktobrom, ima pa vožnja z ladjo tudi dobro stran - vsi takšni potniki so upravičeni do 72-urnega bivanja na ruskem ozemlju, za katerega ne potrebujejo vizuma.

Enajst prizorišč
Ko bodo (boste?) obiskovalci zimskih olimpijskih iger prišli v Soči, kaj potem? Kako priti do središča mesta, kako poiskati hotel in kje so prizorišča, ki jih najbolj zanimajo? Med letališčem in glavno železniško postajo, prav tako pa tudi do vasic Adler in Krasnaja Poljana, bodo neprestano vozili avtobusi in taksiji, na voljo bo tudi hitra železniška povezava.

V Sočiju so že zgradili ali pa še hitijo z izgradnjo enajstih športnih prizorišč, ki so razdeljena v dva "grozda" - en sklop objektov leži ob obali v Sočiju, drugi pa v hribih nad mestom. Med njima je 48 kilometrov razdalje, ki jih bodo obiskovalci premagali z železniško povezavo. Vožnja od morja do gora bo trajala - če bo vse potekalo gladko, kot si želijo prireditelji - manj kot eno uro, na voljo pa bo tudi avtobusni prevoz. Prireditelji obljubljajo, da bo na voljo enotna vozovnica za vse vrste prevoza. Ob novi železniški povezavi pa so si Rusi omislili tudi novo avtocesto, ki bo povezovala nižinska in višinska prizorišča. Tisti, ki si želijo največje udobje in zasebnost, bodo lahko najeli tudi osebni avtomobil, a bodo zato verjetno morali precej globoko seči v žep.

Rusi trdijo, da bodo igre v Sočiju krajevno najbolj strnjene od vseh dozdajšnjih in da med prizorišči ne bo ogromne prostorske in časovne razdalje. Oba sklopa prizorišč bosta vsebovala tudi olimpijsko vas. Obalna skupina prizorišč vključuje: olimpijski stadion Fišt, ledeno dvorano Bolšoj, areno Šajba, dvorano za curling Ice Cube, dvorano za drsanje Iceberg in areno Adler. V gorski skupini pa najdemo: tekaški in biatlonski center Laura, alpski smučarski center Rosa Kutor, skakalni center RusSki Gorki, sankaški center Sanki in središče za ekstremne športe Rosa Kutor.

Hotelov še več kot do zdaj
Do leta 2014 bo tako v samem mestu Soči in v celotni regiji Krasnodar zgrajenih kar 183 infrastrukturnih objektov. Med njimi bo tudi množica hotelov, čeprav ima zaradi svojega slovesa prijetnega in obleganega letovišča Soči že zdaj ogromno prenočitvenih zmogljivosti. Glede na zahteve Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) mora biti v Sočiju do odprtja iger za uradnike, novinarje in gledalce pripravljenih 42.000 hotelskih sob, tako tistih razkošnih s petimi zvezdicami do čisto preprostih za dve zvezdici.

Na igre bo prišlo 5.500 športnikov, 25.000 prostovoljcev in 13.000 članov novinarskih ekip, nekoliko pozneje pa še 1.350 paraolimpijskih športnikov. Na športnih prizoriščih naj bi se vsak dan zvrstilo več kot 75.000 obiskovalcev, prek televizijskih zaslonov pa naj bi si športne boje na najpomembnejši tekmi v karieri vsakega športnika ogledalo še tri milijarde ljudi.

Kar pet maskot
Pripravljene so tudi uradne maskote iger. Rusi so z glasovanjem med vsemi predlogi izbrali peterico - severnega medveda, zajca, leoparda, snežinko in lučko, ki se bodo smehljali (in prodajali) na vsakem koraku.

Ob prebiranju ruskih spletnih strani ni niti besede, namenjene težavam, ki spremljajo priprave vsakega dogodka tako velikih razsežnosti. Soči ni izjema. Pojavlja se vse več vprašanj, tudi o tem, koliko bodo Ruse igre sploh zanimale. Soči namreč nima tradicije ogleda zimskošportnih prireditev, saj gre vendarle za obmorsko letovišče.

Poleg tega so stroški iger prerasli pričakovanja, tudi zamude pri delih so velike. Predvideni stroški za igre so narasli na več kot 37 milijard evrov, kar je večkratnik prvotnega zneska. Za primerjavo, prejšnje igre v Vancouvru so stale 1,4 milijarde evrov, igre leta 2006 v Torinu pa 3,4 milijarde evrov. Še več, strošek naj bi presegel celo poletne igre leta 2008 v Pekingu, za katere so organizatorji potrošili rekordnih 40 milijard dolarjev.



Prek uradne spletne strani lahko vstopnice za vse tekme in odprtje ter sklepno slovesnost iger že kupijo le ruski državljani, prebivalci drugih držav pa se morajo obrniti na pooblaščene prodajalce v svoji državi. V Sloveniji je to Olimpijski komite Slovenije (OKS), ki pa je to pravico podelil naprej turistični agenciji Kompas. Kot je za MMC dejal Matic Švab, vodja komunikacijskih projektov pri OKS-u, bo Kompas v kratkem začel prodajo vstopnic za Soči 2014. Kvoto določijo prireditelji, odvisna pa je od uspešnosti države v določeni panogi in velikosti posamezne države, zato se lahko število dodeljenih vstopnic v prihodnjih mesecih še spremeni. Ceno vstopnic so postavili ruski prireditelji, a lahko pooblaščeni prodajalec doda največ 20-odstotno provizijo, še dodaja Švab. Kompas bo za zdaj prodajal le vstopnice, ne pa tudi paketov.


Glede na podatke na uradni spletni strani najcenejša vstopnica stane 500 ruskih rubljev (12,5 evra), za več kot 40 odstotkov vstopnic pa bo treba odšteti manj kot 3.000 rubljev (74,5 evra). Skupno bo 85 odstotkov vstopnic stalo manj kot 9.000 rubljev (223 evrov), za vsak šport pa bo mogoče dobiti vstopnice, ki bodo stale 1.500 rubljev (37 evrov) ali manj. Najdražje so po tradiciji vstopnice za ogled odprtja in zaključka iger, od 4.500 rubljev (112 evrov) do 50.000 rubljev (1.240 evrov). Tem cenam je torej treba prišteti še največ 20 odstotkov vrednosti, da postanejo "slovenske".