Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sanjal sem, da sem srečen, je film, ki prikazuje življenje v stanovanjski skupnosti na eko kmetiji društva Novi paradoks sredi vasi na Cerkljanskem. Skupnost se predvsem posveča ponovnemu vključevanju oseb z duševnimi motnjami v vsakdanje okolje. Skozi film s pomočjo pesmi spremljamo Matijo, mladega fanta in predanega kantavtorja, kako se spopada z delom na kmetiji, s sostanovalci in vsakdanjimi izzivi samostojnega življenja na eni strani ter s tremo, tesnobami in hrepenenji na drugi. Film prikazuje intimen izsek iz sveta stigmatiziranih in bežen vpogled v zagnano delo zaposlenih v društvu Novi paradoks, ki se trudijo olajšati življenje ljudem, ki so zaradi nerazumevanja okolice prevečkrat potisnjeni na rob družbe.
Želeli smo pokazati zgledno urejen način, kako mesto omogoči svojim prebivalcem, da lahko uresničijo svoje vrtičkarske ambicije. Želja po samooskrbi, delu na proste, stiku z naravo in drugi motivi vodijo tudi številne dunajske meščane do tega, da skušajo priti do svojega najetega vrtička. Želja je veliko več kot možnosti, zato morajo uporabniki nekaterih od približno 50 območij mestnih vrtičkov na območju Dunaja sprejeti stroga pravila. Tako se morajo marsikje zadovoljiti le z enim ali dvema kvadratnima metroma velikim vrtičkom, drugje smejo vrtnariti le dve leti zapored, vsebina njihov gred je omejena itd. Kljub temu smo na izbranih lokacijah srečali veliko navdušenih vrtičkarjev in spoznali zanimive ljudi.
Juta Krulc je bila legenda oblikovanja vrtov v naši deželi, saj se je temu posvečala več kot 60 let, tako rekoč do svoje smrti lani, ko je dopolnila že 102 leti. Njen slog načrtovanja vrtov je bil drugačen od večine mlajših krajinskih arhitektov, saj je nadvse spoštovala naravo in je skušala vrtove približati temu idealu. Kot predstavnica starejše generacije krajinarjev ni uporabljala računalnika, saj je imela zelo razvit dar za prostoročni risanje. Zelo dobro je poznala tako okrasne rastline kot floro, ki pokriva Slovenijo. Obiskali smo 3 vrtove, ki jih je oblikovala, in so ohranili njene poteze, ter spregovorili z njeno hčerko Majo Kržišnik.
Objeto mesto je zgodba o žici okoli okupirane Ljubljane, pogled na čas, ko je bilo gibanje v sedaj prestolnici Sloveniji omejeno z žičnato ograjo. Le redkokdo se žice še spominja, čeprav nanjo opominja Pot spominov in tovarištva, po kateri se Ljubljančani in Ljubljančanke radi sprehajajo, v začetku maja ob Dnevu zmage pa pot tudi pretečejo, prehodijo, počastijo spomin na čase, ko je bila Ljubljana zelo zaprto mesto.
Letos mineva 40 let odkar je močan potres z nizom popotresnih sunkov hudo prizadel sosednjo deželo Furlanijo in severozahodni del Slovenije. Potres je bilo čutiti v celotni Sloveniji, vendar žrtev k sreči ni bilo. Najbolj so se tla zatresla v Breginjskem kotu, kjer je potresni sunek za vedno spremenil podobo vasi na tem območju. Spominu na pretresljive dogodke posvečamo jutrišnjo oddajo Izostritev, na sporedu ob 18.00 uri. Na ogled bo dokumentarni film "Šestega maja, na četrtek", avtorice Martine Repinc, ki je nastal v produkcije slovenskega uredništva RAI iz Trsta. Presunljiv filmski zapis je prvi v vrsti oddaj in prispevkov, posvečenih potresu, ki se je zgodil 6. maja 1976.
Industrijska revolucija 19. stoletja je tudi v naše kraje pripeljala železnico. Izgradnja Južne železnice, kot prve železniške proge skozi naše kraje je bila eden največjih svetovnih gradbenih podvigov konca 19-ga stoletja. Graditelji železnice iz Ljubljane v Trst so se morali spopasti z vrsto nepričakovanimi težavami, od katerih je bilo eno ključnih vprašanje napajalne vode za lokomotive . Težave so se pričele že takoj na Ljubljanskem Barju, ki je je terjalo desetletje utrjevanje terena. Dvig proge iz Ljubljanskega Barja na Kraško planoto je bil izpeljan mojstrsko, prek izgradnje Borovniškega viadukta. 561 metrov dolg most so delali sedem let, v mehka barjanska tla zabili 4000 hrastovih pilotov, ob končanju je bil še desetletje največji zidani mostu v Evropi! Umankajne vode, na tedaj popolnoma golem, pustemin nenaseljenem Krasu je bil nerešljiv problem! Po naključju so v v globoki divjini Krasa vremske doline odkrili bogat izvire vode, ki je omogočili gradnjo prvega vodovoda pri nas, ter hkrati enega največjih v Evropi, dolgega skoraj 40 km. Preko sistema podzemnih rezervoarjev je oskrboval z vodo vse postaje do Rakerka do Nabrežine. Problemi pa so se niso končali niti po izgradnji proge v letu 1857, ko je prvi vlak zapeljal v Trst. Vremenske razmere na Krasu so bile tako ostre, da je burja prevrnila vlak. Najhujši pa so bili snežni zameti, ki so bili visoki kot cel vlak. Sprva so progo zakrivali s posebnimi lesenimi pregradami, kasneje pa so zgradili visoke kamnite zidove za odklnjanje snežnih zametov. Ogromen sistem zidov daje še danes nepozaben vtis in ga imamo lahko za svojevrsten Slovenski kitajski zid! Naša TV z režiserjem Igorjem Vrtačnikom, ki je z dr. Tadejem Bratejem napisal tudi scenarij, je odkrila izjemne, očem skrite ter povsem pozabljene in opuščene zgradbe, ene najbolj fascinantnih tehniških spomenikov preteklosti-ki jih danes ni več.
Zamisel o ustanovitvi simfoničnega orkestra, ki bi skrbel za programske zahteve Radia Ljubljana in za izvajanje slovenske simfonične glasbe, se je porodila glasbenemu uredniku Radia Ljubljana - Marjanu Vodopivcu. Tako je bil 1.septembra 1955 ustanovljen Simfonični orkester Radia Ljubljana, ki je s svojim šefom dirigentom Samom Hubadom v 70-ih letih prejšnjega stoletja veljal za najboljši jugoslovanski orkester in za najpomembnejši jugoslovanski kulturni artikel. Orkestrovo kakovost so dvigovali tudi gostujoči dirigenti (Carlos Kleiber, Mariss Jansons, Neeve Järvi, Lovro von Mataćić) ter solisti (Irena Grafenauer, Ivo Pogorelić, Dubravka Tomšič Srebotnjak, Marijana Lipovšek, Miša Majski), potrjevale pa številne uspešne turneje po Evropi in Ameriki. O orkestrovi razgibani in zanimivi glasbeni poti v oddaji sproščeno spregovorijo ustanovni in sedanji člani orkestra (Jože Pogačnik, Ivo Petrić, Julijan Strajnar, Tina in Katja Krajnik), dirigenti (Samo Hubad, Anton Nanut, David de Villiers, Marko Munih), solisti (Vilma Bukovec, Ciril Škerjanec), tonski mojstri (Sergej Dolenc), slovenski skladatelji in glasbeni uredniki. Poseben del oddaje je namenjen tudi sodelovanju Simfonikov in Siddharte, o čemer spregovorijo tudi člani Siddharte. Scenarist in redaktor: Daniel Celarec
V dokumentarno igranih okvirih in možnostih poskuša film zaokrožiti sliko dejavnosti dveh šavrinskih kulturnih društev. Vsekakor se bolj osredotoča na prvo, na gračiško skupino »Šavrini in anke Šavrinke«, medtem ko je tokratni prispevek kubejskega folklornega društva »Skala« ter nastopajočih posameznikov ali pričevalcev manjši, pa vendarle vsebinsko in dramaturško nadvse koristno dopolnjuje celoto, saj prispeva k sliki občih razmer v tem demografsko ogroženem prostoru. Na ta način skuša biti film tudi napotek, kam bi kazalo usmeriti pogled v bodoče - kakor hitro bo znova mogoče zaznati trohico volje in hotenja nekaterih za to odločujočih nacionalnih institucij, ki utemeljujejo svoj obstoj in smisel prav v ohranjanju slovenske materialne in duhovne dediščine. Ne zgolj trenutni vtis o njem, pač pa bodočnost teh krajev in ljudi, usoda istrske ljudske dediščine, zadeva ustvarjalce in gledalce tega filma. Del te skrbi je s pomočjo brumnih Istrank in Istranov vgrajen tudi vanj
Oddaja v spomin na pesnika, sociologa kulture, esejista in profesorja na Fakulteti za družbene vede, Dr. Aleša Debeljaka.
Iz našega arhiva smo pripravili kompilacijo najbolj uspelih baletnih poustvaritev prvaka mariborskega baleta Antona Bogova.
Neveljaven email naslov
