Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1946. Njena vloga je kmalu postala velika in vplivna. V njene prostore so vstopali številni priznani slovenski in tudi tuji strokovnjaki s področja ekonomije. Gospodarski in politični razvoj naše države je vedno vključeval prispevke njenih diplomantov. Danes se ljubljanska Ekonomska fakulteta lahko med drugim pohvali s trojno mednarodno akreditacijo: EQUIS, AACSB in AMBA. S tem dosežkom je, kot edina s takšnim uspehom v širši slovenski regiji, postala del elitne skupine trojno akreditiranih šol in se uvrstila med najboljše poslovno – ekonomske šole na svetu.
Letošnje geslo Dnevov evropske kulturne dediščine Voda – od mita do arhitekture poudarja tesno povezavo vode z dediščino. V oddaji smo se podali na tri različna območja, v katerih je imela voda velik vpliv na življenje pa tudi na kulturno ustvarjanje. Reka Soča je močno zarezala v vsakdan ljudi, ko je območje razdelila na dve upravni coni. V koprskem arhivu hranijo dragocene vire o delovanju koprskih solin v obdobju Beneške republike, ob piranskih vodnjakih so se spletle številne zgodbe. Ljubljanica pa je navdihnila številne arhitekte za gradnjo mostov. Avtorica oddaje: Maša Levičnik Režiser: Slavko Hren
"Che cos'è la Società Artistico Culturale rovignese Marco Garbin? Quando nasce? Ma soprattutto cosa rappresenta per Rovigno e per i rovignesi? Il reportage documentaristico "Marco Garbin: geri, ancui, duman" cerca di rispondere a queste domande e di tracciare, con l'aiuto di materiali d'archivio e attraverso la testimonianza e i ricordi di chi ha fatto parte di questa grande famiglia, la storia e il ruolo di questa prestigiosa Società artistico culturale che nel 2017 compie 70 anni. Kaj je Kulturno umetniško društvo Marco Garbin iz Rovinja? Kdaj je nastalo? In še posebej kaj predstavlja za Rovinj in Rovinjčane? Dokumentarec “Marco Garbin: geri, ancui, duman” ( Marco Garbin včeraj, danes in jutri) išče odgovore na ta vprašanja in želi prikazati zgodovino te velike družine z arhivskim gradivom, skozi pričevanj in spominov članov tega prestižnega kulturno- umetniškega društva, ki v letu 2017 praznuje 70.obletnico delovanja.
Kratka dokumentarna predstavitev producenta Francija Zajca, ki je na Festivalu slovenskega filma 2017 prejel nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti. Festivalska komisija je odločitev utemeljila z naslednjim zapisom: »Producentski opus Francija Zajca je fascinanten. Naj gre za njegov obseg, ki samo v izboru šteje čez sto televizijskih in kinematografskih del, ali pa za ta dela sama – mnoga med njimi so namreč oblikovala in zaznamovala ne le slovensko kinematografijo, temveč slovensko kulturo sploh.« Avtor portreta, ki je bil premierno prikazan po otvoritvi Festivala slovenskega filma 2017, je Slavko Hren.
John Malkovich je eden najbolj prepoznavnih filmskih obrazov, pa vendar mu je gledališče kot ustvarjalcu ljubše, bliže; na letošnjem Festivalu Ljubljana je gostoval skupaj z italijanskim komornim orkestrom in pianistko – ob Koncertu za klavir in godala ruskega skladatelja Šnitkeja je interpretiral poglavje iz romana Grobovi in junaki Ernesta Sabata. V intervjuju tudi o njegovi novi strasti, biti modni oblikovalec. Je sogovornik, ki skrbno pretehta vsako besedo, preden jo izreče, izjemno luciden, pa tudi iskriv. Ki te omreži že s svojim glasom, čeprav ga sam sploh ne mara. Avtorica oddaje: Špela Kožar
Film scenaristke in režiserke Majde Širca je zgodovinski, esejistični in interpretativni pregled boja za pravice žensk v slovenskem prostoru. Avtorica predstavlja ključne dogodke, ki so pomenili premik pri uveljavljanju pravic žensk in enakopravnosti. Zajema boj za ekonomsko neodvisnost žensk in za oblast nad lastnim telesom. Govori o brisanju stereotipov skozi čas, o boju za volilno pravico, za pravico do izobraževanja, dela, enakega plačila, svobodnega odločanja o rojstvu otrok, za civilni zakon in za brisanje družbeno pogojenih razlik. Osvetli vlogo ženskih društev in položaj žensk v procesih družbenega osamosvajanja in ustvarjanja. Obravnava položaj kmečkih žensk in vlogo katoliške cerkve. Pojasni pot do civilnega zakona, spregovori o kontracepciji, menstruaciji , nasilju in kazenski zakonodaji, ki je zaščitila žensko integriteto. Film odstira stereotipe in skozi pronicljiv, pretežno ženski pogled, tke portret današnje družbe in ženske vloge v njem. Gre za prikaz pogumnih, vztrajnih in prevečkrat nevidnih korakov, ki se nam danes mogoče zdijo samoumevni . A na tej poti ni bilo nič danega, ampak mnogo trdo pridobljenega. Dokumentarnemu filmu Ženska je iz dveh petdeset minutnih delov. Drugi del izpostavi vlogo učiteljic, podobo mater, podjetnic, žensk v vojnah in še posebej žensk v socializmu.
50-minutni dokumentarni film scenaristke in režiserke Majde Širca Ženska je zgodovinski, esejistični in interpretativni pregled boja za pravice žensk v slovenskem prostoru. Predstavljeni so ključni dogodki, ki so pomenili premik pri uveljavljanju pravic žensk in enakopravnosti. Zajema boj za ekonomsko neodvisnost žensk in za oblast nad lastnim telesom. Govori o brisanju stereotipov skozi čas, o boju za volilno pravico, za pravico do izobraževanja, dela, enakega plačila, svobodnega odločanja o rojstvu otrok, za civilni zakon in za brisanje družbeno pogojenih razlik. Osvetli vlogo ženskih društev in položaj žensk v procesih družbenega osamosvajanja in ustvarjanja. Obravnava položaj kmečkih žensk in vlogo katoliške cerkve. Pojasni pot do civilnega zakona, spregovori o kontracepciji, menstruaciji , nasilju in kazenski zakonodaji, ki je zaščitila žensko integriteto. Film odstira stereotipe in skozi pronicljiv, pretežno ženski pogled, tke portret današnje družbe in ženske vloge v njem. Gre za prikaz pogumnih, vztrajnih in prevečkrat nevidnih korakov, ki se nam danes mogoče zdijo samoumevni . A na tej poti ni bilo nič danega, ampak mnogo trdo pridobljenega. Dokumentarnemu filmu Ženska je iz dveh petdeset minutnih delov. Drugi del izpostavi vlogo učiteljic, podobo mater, podjetnic, žensk v vojnah in še posebej žensk v socializmu. Pa tudi razmislek o položaju žensk v današnjem času.
Po smrti Josipa Broza Tita je v vsaki izmed šestih jugoslovanskih republik in dveh avtonomnih pokrajin po eno mesto nosilo Titovo ime. Z razpadom države so atribut Titova/Titov/Titovo postopno izgubila. Danes so ta mesta v sedmih državah. Dokumentarni film v dveh delih Bila so Titova mesta skozi usodo osmih mest nekdanje Jugoslavije spremlja, kako se je v minulih desetletjih preoblikoval ta nekoč naš skupni prostor. Zgodbe mest spoznamo skozi pripoved iskrivih sogovornikov, ki se spominjajo obdobja pod Titovim imenom. Ta mesta so bila pogosto privilegirana, izbrana zaradi levičarskih idej, delavskega značaja, industrializacije, urbanizacije in sodobnosti. Mnoge zgodbe so tragične, saj je malo mest, ki se jih ni dotaknila vojna v nekdanji Jugoslaviji. V prvem delu je poudarek na štirih mestih: Podgorici, Korenici, Vrbasu in Mitrovici. Glavno mesto Črne gore Podgorica – nekoč Titograd – se hitro razvija, mladi se ob večerih družijo v središču mesta, pred vladno stavbo pa prevarani delavci gladovno stavkajo. V hrvaški Korenici, pri Plitviških jezerih, se je začela vojna v Jugoslaviji. Ko je izbruhnila vstaja krajinskih Srbov, so pobegnili Hrvati; med operacijo Nevihta so bežali Srbi. Razkošna Titova vila Izvir je razdejana, mogočna podzemna vojaška baza Željava minirana. Vrbas je pomembno industrijsko mesto v Vojvodini. Ko so po drugi vojni številni Nemci odšli, so z 'vlaki brez voznega reda' v njihove hiše naselili Črnogorce. V mestu živi več kot 20 narodnosti in med prebivalci je večkulturnost pomembna vrednota. Kosovsko Mitrovico – Mitrovicë razdvaja reka Ibar. Ena stran je popolnoma albanska, druga pretežno srbska. V srbskem delu je dvojna oblast: tista, ki jo priznava država Kosovo, in tista, ki jo je postavila Srbija, saj ima to ozemlje še vedno za svoje. V rudniku Stari trg so se leta 1989 z gladovno stavko prvi uprli Miloševiću. Za marsikoga je bil to začetek razpada Jugoslavije. V drugem delu bodo predstavljena mesta Užice, Veles, Drvar in Velenje.
Po smrti Josipa Broza Tita je v vsaki izmed šestih jugoslovanskih republik in dveh avtonomnih pokrajin po eno mesto nosilo Titovo ime. Z razpadom države so atribut Titova/Titov/Titovo postopno izgubila. Danes so ta mesta v sedmih državah. Dokumentarni film v dveh delih Bila so Titova mesta skozi usodo osmih mest nekdanje Jugoslavije spremlja, kako se je v minulih desetletjih preoblikoval ta nekoč naš skupni prostor. Zgodbe mest spoznamo skozi pripoved iskrivih sogovornikov, ki se spominjajo obdobja pod Titovim imenom. Ta mesta so bila pogosto privilegirana, izbrana zaradi levičarskih idej, delavskega značaja, industrializacije, urbanizacije in sodobnosti. Mnoge zgodbe so tragične, saj je malo mest, ki se jih ni dotaknila vojna v nekdanji Jugoslaviji. V prvem delu je poudarek na štirih mestih: Podgorici, Korenici, Vrbasu in Mitrovici. Glavno mesto Črne gore Podgorica – nekoč Titograd – se hitro razvija, mladi se ob večerih družijo v središču mesta, pred vladno stavbo pa prevarani delavci gladovno stavkajo. V hrvaški Korenici, pri Plitviških jezerih, se je začela vojna v Jugoslaviji. Ko je izbruhnila vstaja krajinskih Srbov, so pobegnili Hrvati; med operacijo Nevihta so bežali Srbi. Razkošna Titova vila Izvir je razdejana, mogočna podzemna vojaška baza Željava minirana. Vrbas je pomembno industrijsko mesto v Vojvodini. Ko so po drugi vojni številni Nemci odšli, so z 'vlaki brez voznega reda' v njihove hiše naselili Črnogorce. V mestu živi več kot 20 narodnosti in med prebivalci je večkulturnost pomembna vrednota. Kosovsko Mitrovico – Mitrovicë razdvaja reka Ibar. Ena stran je popolnoma albanska, druga pretežno srbska. V srbskem delu je dvojna oblast: tista, ki jo priznava država Kosovo, in tista, ki jo je postavila Srbija, saj ima to ozemlje še vedno za svoje. V rudniku Stari trg so se leta 1989 z gladovno stavko prvi uprli Miloševiću. Za marsikoga je bil to začetek razpada Jugoslavije. V drugem delu bodo predstavljena mesta Užice, Veles, Drvar in Velenje.
Zemlja je izvorni naravni vir, ki omogoča preskrbo s hrano in vodo, vendar na svetu vsak dan zaradi različnih interesov izgubimo 300 hektarjev rodovitne zemlje. Na drugi strani pa postaja zemlja vedno bolj donosna investicija. Rodovitna zemlja v velikosti osmih Velikih Britanij je bila je bila v zadnjih 10 letih prodana v okviru globalnih investicij, v katere so vpeta multinacionalna prehrambena podjetja, ki vedno bolj izrivajo majhne kmetije. Kar 80 odstotkov hrane se danes v svetu pridela na majhnih kmetijah. Lahko majhni kmetje prehranijo svet? So lahko zmagovalci v vojni z veliki multinacionalkami? Kakšna je prihodnost Terra Madre?
»Ljudje, kot sva midva, se nikoli ne ustavijo,« je Matej Markovič ob slovesu rekel Ani Rogel v športno-dobrodelnem in s hudo boleznijo zaznamovanem dokumentarnem filmu Srce za Ano. Matej in Ana sta vztrajneža, ki jima težki trenutki in bolečina v vsakdanjem življenju niso neznani. Matej z izjemno trmo premaguje mnogim nerazumljive športne napore, z željo, da bi s tem pomagal drugim. 16-letna Ana, ki se je rodila z neozdravljivo kožno boleznijo, pa ima enake želje in sanje kot njene vrstnice, le da je pot do njihove uresničitve veliko bolj trnova. In ko se vsaj malo potopimo v njun svet, nas njuno pozitivno razmišljanje ne pusti ravnodušne. 50-minutni film odpira številna vprašanja o medosebnih odnosih in posameznikovi rasti, hkrati pa je njegovo osnovno vodilo, da se v življenju preprosto nikoli ne predamo. S filmom Srce za Ano ekipa, sestavljena iz avtorice Irene Bedrač, snemalcev Danila Plazovnik in Boruta Kroisa ter montažerja Igorja Purnata iz mariborskega dela RTV Slovenija, zaključuje trilogijo športnih portretov (Ruth 246,8, 2011, Krog, 2015), ki so več kot le športne zgodbe. V njih se prepletajo razmišljanja posameznikov, ki ohranjajo to, kar v življenju najbolj šteje: sledenje svojim željam, srčnost, prijateljstvo, sodelovanje in misel, da se je za dobre stvari vredno potruditi.
Neveljaven email naslov
