Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letos obeležujemo evropsko leto kulturne dediščine, v katerem so se zvrstili številni dogodki, namenjeni ozaveščanju o pomenu kulturne dediščine. Obiskali smo odprtje Dnevov evropske kulturne dediščine na Bledu in preverili, kako različni sodelujoči v Mariboru in Trstu razumejo letošnjo osrednjo temo, ki povezuje preteklost in prihodnost. Avtorica oddaje: Maša Levičnik Režiserka: Magda Lapajne
Skladateljsko delo bratov Gustava in Benjamina Ipavca, znanih zdravnikov v Šentjurju in Gradcu je obvladovalo slovensko glasbo v drugi polovici 19. stoletja. Gustav in Benjamin sta ustvarjala v času po pomladi narodov, ko se je v Sloveniji začela prebujati narodna zavest. Narodnemu duhu sta se poklonila s številnimi zbori, samospevi in klavirskimi skladbami. Gustav Ipavec je pisal predvsem vokalno glasbo s poudarkom na zborovski glasbi, ki je s svojo melodičnostjo našla pot do slehernega poslušalca, Benjamin pa se je lotil tudi zahtevnejših glasbenih oblik: komorne glasbe, operete (Tičnik) in opere (Teharski plemiči). Posebno mesto v opusu Benjamina Ipavca ima njegova Serenada za godala, ki velja za eno najboljših slovenskih romantičnih skladb. Portret so snemali v Šentjurju, rojstnem kraju skladateljev Ipavcev, vanj pa so vključili tudi številne vizualizacije glasbe v izvedbi domačinke - sopranistke Ane Pusar Jerič, klavirskega dua Dekleva in Moškega pevskega zbora skladateljev Ipavcev. Moderator je Saša Tabaković, redaktor Daniel Celarec, scenaristka Veronika Rot, režiser Klemen Dvornik.
Mimi Malenšek, najplodovitejša slovenska pisateljica je letos dopolnila častitljivih 90 let. Kot se za tako karizmatično Slovenko spodobi, je visok jubilej praznovala z izidom nove knjige “Ko dozori jerebika”, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi. V dokumentarnem filmu o izjemni pisateljici, ki živi na Prulah v Ljubljani, ustvarjalci filma s portretiranko obiščejo kraje njene mladosti na Gorenjskem, Trubarjevino, se srečajo z njenimi najbližjimi - hčerko in sinom ter posnamejo tudi številne postaje, kjer je njena razlastninjena družina v povojnem času stanovala. V slikanju portreta sodelujejo številni poznavalci pisateljičinega opusa in njeni najbližji: Alenka Puhar, režiser Vojko Duletič, dr. Helga Glušič, Stanka Golob, Berta Golob, sin Danijel in hčerka Mili, sestra Vida in nenazadnje pesnica in publicistka Meta Kušar, ki je prav v zadnjem obdobju pisateljico skušala umestiti v slovensko literarno zgodovino na mesto, ki ji pripada. Zato pravi: “Na Slovenskem je težko imeti tako srečo, da svetloba pade nate in te zagledajo v tistem, kar ti si. To se zgodi samo v dveh primerih; ali umreš zelo mlad ali dočakaš pozna leta kot Mimi Malenšek….” In kako je Mimi Malenškova odgovorila na njeno vprašanje, kje je glavni razlog, da je bilo njeno obsežno delo spregledano pri “visokih” kritikih literature? “Brez dvoma to, da sem ženska, pa tudi roman “Temna stran meseca”, s katerim nisem hotela nikogar izzivati. Verjela sem, da bi lahko tudi pri nas izšel roman, ki se dotika druge strani, domobranske, ker sem sklepala iz “Tihega Dona”. Če je lahko Šolohov pisal o kozaškem življenju, potem imamo lahko tudi mi roman, ki bo predstavil reči tako, kot so. Pa je prišlo do katastrofe. Iskren pisateljski kolega mi je povedal, da je Matija maček tolkel po mizi in zahteval, da me naučijo kozjih molitvic, kar je pomenilo zapreti me. Knjiga je bila zamera nad zamerami. Nekaj dovolj močnih prijateljev me je rešilo pred zaporom. Ko sem napisala trilogijo “Sonce je obstalo”, so priznali, da je to prvi vojni roman.” In še pomenljiva pisateljičina misel, ki veliko pove o njeni vitalnosti pri devetih križih: “Najraje živim zdaj, ta dan in se veselim življenja. Vesela sem, da imamo svojo samostojno državo, ki pa mora biti dobra za vse, ne le za izbrance. Včasih se bojim, da te svoje samostojnosti nismo vredni…” Gospa pisateljica Mimi malenšek je vsekakor osebnost, ki že dolgo bogati kulturno krajino Slovencev in ne pristaja na ustaljene vzorce razmišljanja, saj desetletja piše z motom “Avtor mora biti pošten, iskati mora resnico!” In taka je sama še danes.
Scenarij: Maja D. Bahar Snemalec in direktor fotografije: Marko Kočevar Montažer: Andrej Modic Iz razvalin antične Emone je stoletja pozneje zrastla srednjeveška Ljubljana. Tako, kot je danes živahno v naši prestolnici, je tudi v srednjem veku venomer vrvelo ljudi. Zadnja leta so arheologi prišli do vznemirljivega spoznanja. Zametke srednjeveškega mesta so pomaknili vsaj za 100 let prej, kot je veljalo do zdaj. Srednji vek je bil tudi obdobje silnega intelektualnega razcveta in tudi Ljubljana je bila v 15. stoletju pomembno humanistično središče, ki se je tako po duhovni, kot tudi gospodarski moči kosala z drugimi mesti srednjeveške Evrope. Vonj po starem mestu je zgodba o uspehu srednjeveške Ljubljane.
Dokumentarni film Sestre govori o požrtvovalnosti, skromnosti, delovni vnemi in veri sester usmiljen, ki so delovale v bolnišnicah, socialnih in drugih zavodih po Sloveniji in krajih bivše Jugoslavije. S sestrami se podamo na pot po njihovih postojankah in na Balkanu, kamor so jih leta 1948 pregnali slovenski komunisti
Il documentario, prodotto dalla Videoest di Trieste per la regia di Alessio Bozzer, racconta attraverso interventi di storici e testimonianze sul campo, la vita del soldato in alta quota. La Prima Guerra Mondiale è stata la prima guerra di montagna. Il fronte italo-austriaco era lungo 650 chilometri, 600 di questi superavano i 1000 metri di quota. Scorrendo immagini e filmati d'epoca Roberto Todero, Marco Cimmino e altri studiosi ed esperti ricostruiscono la vita e le difficoltà del soldato ad alta quota, i fronti, le battaglie, la vita e la sopravvivenza in trincea, l'attrezzatura e gli oggetti usati dai militari. Il filmato è stato realizzato in collaborazione con la Cineteca del Friuli e il Museo Storico del Trentino e propone numerosi filmati d'archivio. Dokumentarna oddaja o Prvi svetovni vojni.
Letalski center Maribor, najstarejši letalski klub na Balkanu, 20. decembra zaznamuje 90 let obstoja. Ob jubileju so na svojem letališču v Skokah že septembra pripravili slovesnost ter podelili priznanja dosedanjim predsednikom kluba in častnim članom. Na Televiziji Maribor smo dogodek obeležili in pripravili dokumentarno oddajo z zgodovinskim pregledom razvojnih obdobij v letalskem klubu in njihovega sedanjega delovanja. Letalski center danes šteje 150 članov. Društvo ima jadralno, ultralahko, motorno in padalsko sekcijo, modelarska sekcija pa žal usiha. Poleg protitočne obrambe ponujajo še panoramske polete, padalske skoke v tandemu, šolajo pilote, tudi poklicne. V centru opravljajo še servisna popravila letal in letalske opreme. Načrtujejo posodobitev flote in ureditev letališke infrastrukture. Avtorica oddaje je dr. Franja Pižmoht. Vabljeni k ogledu!
Kdor ima morje, ima gospodarsko moč in s tem večjo ekonomsko in politično neodvisnost. Kdor pa ima še veliko, močno pristanišče, ima nadzor nad menjavo blaga in stik z bližnjimi in daljnimi trgi. S tem se krepi moč države, ki ima takšno pristanišče in njen mednarodni položaj. Dokumentarni film »Ni Hamburg, ampak bo!« - Zgodba o slovenskem oknu v svet vas bo popeljal skozi najpomembnejše dogodke, ki so zaznamovali koprsko pristanišče. Izvedeli boste, da so njegovo gradnjo morali skrivati, ker ji politika ni bila naklonjena in zakaj so delavci v pristanišču s časom postali njegov največji kapital in ključen dejavnik. Kako se je do pristanišča vedla država? Kako je z njim upravljala? Kaj je prinesla specializacija za kontejnerski promet in kakšni so vplivi pristaniške dejavnosti na okolje? Na nazadnje bo govora tudi o železniških povezavah z zaledjem in tako imenovanem drugem tiru. Se Slovenija zaveda, kako pomembno je imeti močno pristanišče?
V 25-minutnem feljtonu Mislim Plečnika bomo arhitekta Jožeta Plečnika spoznali skozi oči ameriškega umetnostnega zgodovinarja in pisatelja Noaha Charneya, ki je leta 2000 turistično obiskal Slovenijo, doktoriral iz Plečnika, se zaljubil v Slovenko in si v Kamniku ustvaril novo življenje. Leto 2017 je posvečeno 60. obletnici smrti največjega slovenskega arhitekta 20. stoletja. Spoznali bomo mojstrova dela, ki so dala neizbrisen pečat slovenski prestolnici in Kamniku.
Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1946. Njena vloga je kmalu postala velika in vplivna. V njene prostore so vstopali številni priznani slovenski in tudi tuji strokovnjaki s področja ekonomije. Gospodarski in politični razvoj naše države je vedno vključeval prispevke njenih diplomantov. Danes se ljubljanska Ekonomska fakulteta lahko med drugim pohvali s trojno mednarodno akreditacijo: EQUIS, AACSB in AMBA. S tem dosežkom je, kot edina s takšnim uspehom v širši slovenski regiji, postala del elitne skupine trojno akreditiranih šol in se uvrstila med najboljše poslovno – ekonomske šole na svetu.
Letošnje geslo Dnevov evropske kulturne dediščine Voda – od mita do arhitekture poudarja tesno povezavo vode z dediščino. V oddaji smo se podali na tri različna območja, v katerih je imela voda velik vpliv na življenje pa tudi na kulturno ustvarjanje. Reka Soča je močno zarezala v vsakdan ljudi, ko je območje razdelila na dve upravni coni. V koprskem arhivu hranijo dragocene vire o delovanju koprskih solin v obdobju Beneške republike, ob piranskih vodnjakih so se spletle številne zgodbe. Ljubljanica pa je navdihnila številne arhitekte za gradnjo mostov. Avtorica oddaje: Maša Levičnik Režiser: Slavko Hren
Neveljaven email naslov
