Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čas čarovniških procesov dojemamo kot temačni del naše zgodovine. Igralka Lucija ob študiju vloge ene od obsojenk počasi odkriva to obdobje strahu in preganjanja. Ljudje so bili takrat prepuščeni oblastnikom na milost in nemilost. Bolj ko se Lucija istoveti v svojim likom, bolj ugotavlja, da čas ni izbrisal nekdanjih vzorcev ravnanja. Tudi v naši družbi izrabljamo moč za svoje namene, ustrahujemo drug drugega, si lažemo in ustvarjamo ozračje strahu. Vendar je že čas, da počasi odrastemo in dozorimo … Igrani televizijski esej so ustvarili režiserka Hanka Kastelicová, snemalec Bojan Kastelic, igralci Violeta Tomič, Gašper Tič, Maja Sever in Vesna Jevnikar in drugi.
O svetem dnevu Slovencev pripovedujejo štirje, ki so ga doživeli. Kaj so do tedaj prestali, kaj jim je ta odrešitev pomenila. Vedo, kaj so pogum, poštenje in ponos. Kako krhka beseda je svoboda in kako globoko je zakopana. Nam pa budijo preprosto – občudovanje in spoštovanje.
Novinar Marjan Šrimpf in snemalec Robert Kranvogel sta spomladi obiskala v Santa Cruzu v Boliviji slovensko slikarko Ejti Štih z Bleda, ki živi in slika v tej južnoameriški državi že 33 let. Ejti Štih je s svojimi deli in razstavami postala ena najbolj prepoznavnih in cenjenih slikark v Latinski Ameriki in še posebej v Boliviji, kjer je redna gostja vseh pomembnih likovnih dogajanj v državi. Pred desetimi leti je v Santa Cruzu odprla tudi galerijo Manzana 1, ki je gonilo likovne dejavnosti v tem drugem največjem bolivijskem mestu. Ejti Štih je poleg držav južne Amerike razstavljala tudi v Evropi od Lizbone do Bruslja in Maribora ter Ljubljane, kjer je pred leti imela veliki retrospektivni razstavi. V filmu pripovedujejo o slikarki tudi njeni sopotniki in prijatelji iz Bolivije, pa galeristi iz Slovenije in njena mati- ilustratorka Melita Vovk, saj sta avtorja del filma posnela tudi na Bledu.
Dokumentarna oddaja Petra nas popolje v pustinjo Sinaja. Sredi neobljudene pustinje, vendar ob pomembni trgovski poti, ki je povezovala Mezopotamijo in Egipt, je že biblično ljudstvo Nabatejcev zgradilo cvetoče mesto. V več tisočletni zgodovini je bila Petra pomembno upravno in cerkveno središče. In šele v 20 stoletju jo je obiskal prvi Evropejec.
Demetrij Žebre (1912–1970) živi v slovenski kulturni zavesti predvsem kot uspešen dirigent in umetniški vodja ljubljanske in mariborske operne hiše. Veliko manj je znano, da je bil tudi skladatelj in eden pomembnejših slovenskih glasbenih modernistov prve polovice 20. stoletja. Glasbeno-dokumentarna oddaja razkriva Žebretov manj znani skladateljski opus, ki je dolgo ostajal v senci njegove dirigentske kariere. Glasbeni kritiki so ga zaradi redkega izvajanja začeli primerno vrednotiti šele po njegovi smrti in v njem odkrivati bisere slovenske simfonične glasbe. Žebretova ustvarjalnost se je kalila na ljubljanskem konservatoriju pod mentorstvom Slavka Osterca ter nadaljevala v praški mojstrski šoli Josepha Suka in Aloisa Hábe. Oddaja razkriva Žebretovo življenjsko in umetniško pot skozi oči sodobnikov ter nagovori gledalca s skladateljevo zvočno bogato glasbo, ki je predstavljena tudi z vizualizacijami skladateljeve glasbe. Od Suite za orkester, Godalnega kvarteta, Teka in Toccate, baleta Dan oz. Bacchanale, do skladb kot so Maja in morje za sopran in orkester, Svobodi naproti, Concertino za klavir in orkester in Tri vizije. V filmu o Žebretu pripovedujejo njegovi nečaki (Uroš Lajovic, Janez Lajovic, Libuša Lajovic), Karmen Salmič Kovačič, Leon Stefanija, Vilma Bukovec, Jurij Reja, Janez Mejač, Pavel Mihelčič, Henrik Neubauer, Slavko Goričar, Ivo Petrić, Ivan Orešič in Mirko Petrač. Urednik oddaje Daniel Celarec, literarna predloga scenarija in strokovna sodelavka Karmen Salmič Kovačič, scenarij in režija Svetlana Dramlič, direktor fotografije Bernard Perme.
Maribor, ki je v osemdesetih že pospešeno izgubljal svojo industrijsko identiteto, je ujel ritem s širšim kontekstom dogajanja tudi izven okvira Jugoslavije. V tem času iskanja sodobnih miselnih in umetniških pristopov je zavel duh novega časa. Je dokument časa in mesta, v katerem vselej po malem vre, da bi se rodila nova energija.
Jeseni je - kmalu po izidu njegove pesniške zbirke Biti človek - na Škrabčevi domačiji gostoval Ciril Zlobec. Pogovor o njegovem življenju, ustvarjanju, bolečinah, veseljih, vezeh in spominih smo posneli tudi mi.
Dokumentarno izobraževalni film na tenkočuten in umetniški način odpira vsa pomembnejša vprašanja, ki zadevajo privlačnost v spolnosti: kaj ta sploh je, je to bila oziroma je stvar posameznikov ali družbe, kako se odnos do spolnosti spreminja s časom in kulturo, je spolnost povezana z ljubeznijo ali neodvisna od nje, kakšen pomen ima za par in družino, kako je spolnost povezana z etičnim in moralnim ter ne nazadnje, kako je povezana z zdravjem. Razmišljanja in odgovore so prispevali strokovnjaki različnih disciplin in dolgoletni pari različnih spolnih orientacij. Stroka na eni in partnersko življenje na drugi strani, znanje s humanističnim in zgodovinskim vpogledom ter osebne izkušnje in prepričanja prepleta v sproščeno pripoved bogato vizualno gradivo.
Čipka je imela in še ima v vsakdanjem življenju žensk, deklet in deklic na Idrijskem in Cerkljanskem velik pomen. Učenje, spoznavanje novosti, ustvarjalnost, druženje, tudi zabava ob klekljanju je v teh krajih zakoreninjeno. Povezuje generacije žensk in je skoraj nepogrešljivo v očeh mož. Prikaz orodij, čipk, pripoved o delu, materijalu, vzorcih, inovativnosti, prodaji čipk nazorno pove zakaj je čipka v teh krajih tudi njihov zaščitni znak.
Neveljaven email naslov
