Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V drugem delu dokumentarnega filma Sedem sledimo preostalim sedmim zgodbam iz nabora smrtnih grehov in vrlin. Pojmi so interpretirani prek dvoumnosti, različnih asociacij in pomenov, ki jih sprožajo družbeni konteksti. Ljubezen je videna skozi zgodbo o med drugo vojno ukradenem otroku, ki je bil razpet med dve mami. Srčnost je v zanimivi interpretaciji dr. Mladena Dolarja, odsev spomina na jamarja, edinega Slovenca, ki se je v Divaški jami srečal s Freudom. Pohota je okvir za prikaz marionetne republike Salò, ki jo je po kapitulaciji Italije s Hitlerjevo pomočjo ustanovil Mussolini. Upanje je zgodba o zanosnem nastanku Nove Gorice in dejstvu, da stoji na mestu mrtvih. Zavist sproži miniaturni spomin na bratstvo nekdanje države. Vera odpre enigmo Franceta Kralja, ki je upodobil Karla Marxa med neverniki in freskanstvo Slavka Pengova, ki naj bi Lenina postavil na mesto Judeža. »Ne jeza, temveč brisanje jeze je greh«, zaključi edini preživeli Slovenec najbolj brutalnega koncentracijskega taborišču v Jasenovcu. Tako v prvem kot v drugem delu se odpirajo vprašanja dvojnosti mej. Če je vrlina obvladana želja, greh pa želja, ki gre predaleč in stopi prek meje, se nujno odpre polje dvoumnosti, robov in vprašanj kaj je in kaj ni prav. V tem kontekstu grehi in vrline niso več zaprašeni pojmi - še posebej, če so videni prek vzrokov in posledic različnih dejanj. S pomočjo klasičnega filmskega jezika tako filma podpirata in odpirata težko otipljive etične pojme.
V prvem delu dokumentarnega filma Sedem sledimo sedmim zgodbam iz nabora smrtnih grehov in vrlin. Pojmi so interpretirani prek dvoumnosti, različnih asociacij in pomenov, ki jih sprožajo različni družbeni konteksti. Napuh je viden skozi minljivost, ki jo kot madež skriva Holbeinova slika Ambasadorja in tudi skozi zgodovino ladje Galeb. Razumnost je interpretirana na primeru spodletelega atentata Franca Kavsa na Mussolinija v Kobaridu leta 1938. Kot ustvarjalko smisla prepoznavamo lenobo v zgodbi o Šijanovem in Zafranovićevem filmskem avtobusu. Pohlep osvetljuje črna luknja na naši najbolj sporni investiciji. Požrešnost je predstavljena z bizarno zgodbo o prenažrti želvi Gabriela D'Annunzia in s Pasolinijevo filmsko pripovedjo o revežu, ki se enkrat in edinkrat zares naje. Zmernost utemeljuje neizmernost naših nekdaj močnih podjetij. V pravičnosti pa se dokumentarec dotakne nepravične smrti zakoncev Hribar z gradu Strmol. Tako v prvem kot v drugem delu se odpirajo vprašanja dvojnosti mej. Če je vrlina obvladana želja, greh pa želja, ki gre predaleč in stopi prek meje, se nujno odpre polje dvoumnosti, robov in vprašanj kaj je in kaj ni prav. V tem kontekstu grehi in vrline niso več zaprašeni pojmi - še posebej, če so videni prek vzrokov in posledic različnih dejanj. S pomočjo klasičnega filmskega jezika tako filma podpirata in odpirata težko otipljive etične pojme.
Perotu sape ne jemlje le družbeni sistem. Njegova življenjska bitka poteka na več ravneh. Eden bolj pogostih načinov protestov, ki so ga prakticirali aktivisti pred borzo, je bilo javno govorjenje o težavah, ki jih imajo posamezniki z obstoječim sistemom. Aktivisti so svoje pritožbe brali v bankah in na ministrstvih, že drugi dan zasedbe pa so podoben protest izvedli kar pred borzo, kjer je najbolj presenetil nastop Pera Djošana, ki se je ob navajanju svojega socialnega obupa, čustveno zlomil ter s solzami pospremil svojo brezizhodnost življenjske zgodbe. Pero, ki je fant z družbenega dna, je v svoji mladosti naredil številne napake, ki so ga trikrat spravile za zapahe. A posledice svojega nekdanjega življenja Pero ni občutil le v zaporu, njegova preteklost je pustila posledice tudi na njegovem telesu. Med drugim je zaradi infekcije, ki jo je dobil zaradi intravenoznega uživanja drog, ostal brez kolka.
Sanjal sem, da sem srečen, je film, ki prikazuje življenje v stanovanjski skupnosti na eko kmetiji društva Novi paradoks sredi vasi na Cerkljanskem. Skupnost se predvsem posveča ponovnemu vključevanju oseb z duševnimi motnjami v vsakdanje okolje. Skozi film s pomočjo pesmi spremljamo Matijo, mladega fanta in predanega kantavtorja, kako se spopada z delom na kmetiji, s sostanovalci in vsakdanjimi izzivi samostojnega življenja na eni strani ter s tremo, tesnobami in hrepenenji na drugi. Film prikazuje intimen izsek iz sveta stigmatiziranih in bežen vpogled v zagnano delo zaposlenih v društvu Novi paradoks, ki se trudijo olajšati življenje ljudem, ki so zaradi nerazumevanja okolice prevečkrat potisnjeni na rob družbe.
Želeli smo pokazati zgledno urejen način, kako mesto omogoči svojim prebivalcem, da lahko uresničijo svoje vrtičkarske ambicije. Želja po samooskrbi, delu na proste, stiku z naravo in drugi motivi vodijo tudi številne dunajske meščane do tega, da skušajo priti do svojega najetega vrtička. Želja je veliko več kot možnosti, zato morajo uporabniki nekaterih od približno 50 območij mestnih vrtičkov na območju Dunaja sprejeti stroga pravila. Tako se morajo marsikje zadovoljiti le z enim ali dvema kvadratnima metroma velikim vrtičkom, drugje smejo vrtnariti le dve leti zapored, vsebina njihov gred je omejena itd. Kljub temu smo na izbranih lokacijah srečali veliko navdušenih vrtičkarjev in spoznali zanimive ljudi.
Juta Krulc je bila legenda oblikovanja vrtov v naši deželi, saj se je temu posvečala več kot 60 let, tako rekoč do svoje smrti lani, ko je dopolnila že 102 leti. Njen slog načrtovanja vrtov je bil drugačen od večine mlajših krajinskih arhitektov, saj je nadvse spoštovala naravo in je skušala vrtove približati temu idealu. Kot predstavnica starejše generacije krajinarjev ni uporabljala računalnika, saj je imela zelo razvit dar za prostoročni risanje. Zelo dobro je poznala tako okrasne rastline kot floro, ki pokriva Slovenijo. Obiskali smo 3 vrtove, ki jih je oblikovala, in so ohranili njene poteze, ter spregovorili z njeno hčerko Majo Kržišnik.
Objeto mesto je zgodba o žici okoli okupirane Ljubljane, pogled na čas, ko je bilo gibanje v sedaj prestolnici Sloveniji omejeno z žičnato ograjo. Le redkokdo se žice še spominja, čeprav nanjo opominja Pot spominov in tovarištva, po kateri se Ljubljančani in Ljubljančanke radi sprehajajo, v začetku maja ob Dnevu zmage pa pot tudi pretečejo, prehodijo, počastijo spomin na čase, ko je bila Ljubljana zelo zaprto mesto.
Letos mineva 40 let odkar je močan potres z nizom popotresnih sunkov hudo prizadel sosednjo deželo Furlanijo in severozahodni del Slovenije. Potres je bilo čutiti v celotni Sloveniji, vendar žrtev k sreči ni bilo. Najbolj so se tla zatresla v Breginjskem kotu, kjer je potresni sunek za vedno spremenil podobo vasi na tem območju. Spominu na pretresljive dogodke posvečamo jutrišnjo oddajo Izostritev, na sporedu ob 18.00 uri. Na ogled bo dokumentarni film "Šestega maja, na četrtek", avtorice Martine Repinc, ki je nastal v produkcije slovenskega uredništva RAI iz Trsta. Presunljiv filmski zapis je prvi v vrsti oddaj in prispevkov, posvečenih potresu, ki se je zgodil 6. maja 1976.
Industrijska revolucija 19. stoletja je tudi v naše kraje pripeljala železnico. Izgradnja Južne železnice, kot prve železniške proge skozi naše kraje je bila eden največjih svetovnih gradbenih podvigov konca 19-ga stoletja. Graditelji železnice iz Ljubljane v Trst so se morali spopasti z vrsto nepričakovanimi težavami, od katerih je bilo eno ključnih vprašanje napajalne vode za lokomotive . Težave so se pričele že takoj na Ljubljanskem Barju, ki je je terjalo desetletje utrjevanje terena. Dvig proge iz Ljubljanskega Barja na Kraško planoto je bil izpeljan mojstrsko, prek izgradnje Borovniškega viadukta. 561 metrov dolg most so delali sedem let, v mehka barjanska tla zabili 4000 hrastovih pilotov, ob končanju je bil še desetletje največji zidani mostu v Evropi! Umankajne vode, na tedaj popolnoma golem, pustemin nenaseljenem Krasu je bil nerešljiv problem! Po naključju so v v globoki divjini Krasa vremske doline odkrili bogat izvire vode, ki je omogočili gradnjo prvega vodovoda pri nas, ter hkrati enega največjih v Evropi, dolgega skoraj 40 km. Preko sistema podzemnih rezervoarjev je oskrboval z vodo vse postaje do Rakerka do Nabrežine. Problemi pa so se niso končali niti po izgradnji proge v letu 1857, ko je prvi vlak zapeljal v Trst. Vremenske razmere na Krasu so bile tako ostre, da je burja prevrnila vlak. Najhujši pa so bili snežni zameti, ki so bili visoki kot cel vlak. Sprva so progo zakrivali s posebnimi lesenimi pregradami, kasneje pa so zgradili visoke kamnite zidove za odklnjanje snežnih zametov. Ogromen sistem zidov daje še danes nepozaben vtis in ga imamo lahko za svojevrsten Slovenski kitajski zid! Naša TV z režiserjem Igorjem Vrtačnikom, ki je z dr. Tadejem Bratejem napisal tudi scenarij, je odkrila izjemne, očem skrite ter povsem pozabljene in opuščene zgradbe, ene najbolj fascinantnih tehniških spomenikov preteklosti-ki jih danes ni več.
Zamisel o ustanovitvi simfoničnega orkestra, ki bi skrbel za programske zahteve Radia Ljubljana in za izvajanje slovenske simfonične glasbe, se je porodila glasbenemu uredniku Radia Ljubljana - Marjanu Vodopivcu. Tako je bil 1.septembra 1955 ustanovljen Simfonični orkester Radia Ljubljana, ki je s svojim šefom dirigentom Samom Hubadom v 70-ih letih prejšnjega stoletja veljal za najboljši jugoslovanski orkester in za najpomembnejši jugoslovanski kulturni artikel. Orkestrovo kakovost so dvigovali tudi gostujoči dirigenti (Carlos Kleiber, Mariss Jansons, Neeve Järvi, Lovro von Mataćić) ter solisti (Irena Grafenauer, Ivo Pogorelić, Dubravka Tomšič Srebotnjak, Marijana Lipovšek, Miša Majski), potrjevale pa številne uspešne turneje po Evropi in Ameriki. O orkestrovi razgibani in zanimivi glasbeni poti v oddaji sproščeno spregovorijo ustanovni in sedanji člani orkestra (Jože Pogačnik, Ivo Petrić, Julijan Strajnar, Tina in Katja Krajnik), dirigenti (Samo Hubad, Anton Nanut, David de Villiers, Marko Munih), solisti (Vilma Bukovec, Ciril Škerjanec), tonski mojstri (Sergej Dolenc), slovenski skladatelji in glasbeni uredniki. Poseben del oddaje je namenjen tudi sodelovanju Simfonikov in Siddharte, o čemer spregovorijo tudi člani Siddharte. Scenarist in redaktor: Daniel Celarec
Neveljaven email naslov
