Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldne razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh starosti.

V okviru Vseslovenske akcije ozaveščanja in socialnega vključevanja invalidov z naslovom Vidiš človeka ali invalidnost, ki invalide prek raznolikih dejavnosti vključuje v javnost in družbo, je nastalo nekaj pogovorov, ki jih boste lahko slišali v oddaji Med štirimi stenami. Akcijo organizira Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije z namenom, da javnost spozna uspehe in zanimive življenjske zgodbe posameznikov, ki znajo kljub invalidnosti izkoristiti svoje prednosti in stopajo po edinstvenih poteh. Danes boste spoznali Nina Batagelja. Z njim se je pogovarjala Lara Gril.

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Spoštovani, križa se vsi otepamo. Ni čudno, da je kristjane med prvimi uradno imenoval vernike križa (religiosi crusis) teolog in cerkveni oče Tertulijan (roj. je bil l. 160, umrl pa je l. 225). Preden so začeli govoriti o križu in ga upodabljati kot simbol, so minila dolga stoletja. Jezusa so raje upodabljali kot Dobrega pastirja. Za Jude je bil križ znak bogokletja, spotike in pohujšanja. Po postavi je bil vsak obešenec preklet od Boga. Najmanj štiri stoletja so morala miniti, da se kristjani niso več sramovali križa, ki je veljal za kazensko in mučilno sredstvo smrti. Prepričani so bili, da jim onemogoča učenje evangelija. Zato so nastala znamenja, ki so ga nadomestila: riba (IHTUS), sidro, čoln z jamborom … Upodobitev Križanega iz tretjega stoletja po Kristusu, ki je bila leta 1856 odkrita v rimskem Palatinu, dokazuje, da so imeli do Križanega tako porogljiv odnos, da je nekdo trpečega na križu sramotilno naslikal kar z oslovsko glavo. Danes je križ postal znamenje prestiža, okrasni obesek na verižici in pozlačeni simbol krščanstva na najvišjih strehah in točkah sveta. Čeprav sem pastor in teolog, menim, da križ preneha biti simbol, ko ga iz religijskega okolja nasilno prenašamo v posvetno; takrat postane znamenje, navrženo vsem, razdvaja in polarizira družbo, še posebno zato, ker današnja sekularna družba ni več krščanska. Sprašujem se, ali ne bi ob pogledu na današnje krščanstvo celo Kristus postal ateist. Bojim se krščanstva, ki postaja netolerantna obrtniška šola za indoktrinacijo in politizacijo, kajti Kristusov križ je simbol negacije, ne afirmacije. Zaskrbljen sem, ker se izničuje vrednotenje, da so najčudovitejši tisti ljudje, ki doživijo trpljenje, ne samo uspeh. So zreli, modri, močni, uporabni in svobodni, ker v stiski ne prosijo, naj Bog spremeni okoliščine, položaj, ampak njih. Najbolj poplitvéla posvetnost, ki poneumlja, je, da iščemo užitke brez bolečine trpljenja, ki nas lahko najbolj obogati. Pozabljamo, da kdor ni zmožen trpeti, ni zmožen niti ljubiti (Jürgen Moltmann). Ali ste kdaj pomislili, da nas Bog s trpljenjem rešuje še večjega trpljenja (Filaret Moskovski) in nam obljublja, da v njem ne bomo sami? Zato zmore globoko verna duša moliti: »Gospod, če si z nami v trpljenju, potem daj, da vedno trpim, da boš vedno z mano« (sv. Bernard). Priznam, da se v meni neopazno rojeva tak pogled na Božjo ljubezen. Moje pobóženje. Trudim se ‒ čeprav je težko ‒ da bi raje hodil z Bogom v temi kot sam v svetlobi in ljubil Boga po Bogu, z njegovo ljubeznijo. Dojel sem, da je bolečina Božjega trpljenja njegova ljubezen, ki je človek ne sprejema, ampak zavrača.

Kratek povzetek reportažne rubrike naPOTki, ki je sicer na sporedu ob nedeljah ob 6.45

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Po osnovni izobrazbi je veterinar, doktoriral je iz endokrinologije, odlično pa se znajde tudi v kuhinji. To velja za gosta tokratne oddaje Pod pokrovko, predavatelja in raziskovalca dr. Gregorja Majdiča, ki zadnja tri leta vodi Univerzo v Ljubljani. Njegove slaščičarske spretnosti se že tradicionalno izkažejo v prazničnem decembru. V domu njegove družine namreč pred prazniki zadiši po cimetovih zvezdicah, mareličnih žepkih, linških piškotih, florentincih.

Kaj čaka Sirijo po padcu režima Bašarja al Asada, ki je bil sinonim za represijo, nasilje in gospodarski propad države? Bo uspel miren prehod oblasti? Kakšna bo pri tem vloga mednarodne skupnosti, predvsem ZDA in Rusije? O pasteh, ki čakajo Sirijo v tem občutljivem obdobju se bomo pogovarjali z zaslužnim profesorjem mednarodnega prava doktorjem Bojkom Bučarjem.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.
11. decembra leta 2012 je umrl eden najbolj znanih indijskih glasbenikov, mojster na sitarju Ravi Šankar. Poslušajmo ga v skladbi Kathakali Katthak.

Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame prvi jutranji program.

Kateri so ključni datumi za pošiljanje pisemskih in paketnih pošiljk? Smo te datume že zamudili, če želimo dostavo do praznikov? Kako hitro se odstavljajo paketi? Katere možnosti prevzema ima Pošta Slovenije? Kaj storiti, če je naša pošiljka poškodovana? Nekatere jezi delovni čas poštnih poslovalnic, druge veselijo priložnostne poštne znamke. V sredinem svetovalnem servisu bo z nami Simona Glodež, strokovna sodelavka Oddelka za razvoj in tehnologijo poštnih storitev pri Pošti Slovenije.

Rubrika predstavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju in novih glasbenih izdajah ter ponuja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Eden zelo dejavnih koroških Slovencev Roman Verdel, ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške, se konec leta upokojuje. Po 27 letih vodenja glasbene šole ugotavlja, da so uspeli ohraniti pomembno ustanovo in jo kakovostno dvigniti, kar dokazujejo tudi številne nagrade in priznanja, ki jih dobivajo gojenci. Gre za pomemben kulturni podvig, pravi. Vse življenje se ukvarja z glasbo, trenutno vodi tri zbore, profesor slovenščine na Slovenski gimnaziji pa bo ostal do konca šolskega leta. Je predsednik Slovenskega kulturnega društva v Borovljah, ki se ponaša z zgodovinskim domom na Trati Pri Cingelcu, in predsednik zasebnega dvojezičnega vrtca z več deset zaposlenimi.

Tudi ko gre za denar, so kriminalci vedno korak pred policisti in varnostniki. Kot kaže, so vlomi v banke in bankomate ter kraja gotovine del kriminala, ki je v zatonu. Denarni kriminalci se namreč selijo na splet. O zgodovini in sodobnosti denarnega kriminala se lahko poučimo na razstavi Denar in kriminal – tekma brez konca, ki so jo postavili v Muzi – muzeju in galeriji na Čopovi 3 v Ljubljani. Od tam se danes oglaša naša terenska ekipa.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Drugi poudarki oddaje:
- Zaplet z vrtcem v občini Sveta Trojica ni rešen. Gradbenega dovoljenja še ni, vendar to ni edina težava.
- V Kostanjevci na Krki bodo do pusta dobili nov pešmost.
- Kdo so nagrajenci 1. javnega natečaja Eno morje idej, s katerim bi v Izoli radi spodbudili podjetništvo, in s čim so prepričali komisijo?
- Slovenci smo znani tudi po srčnosti in solidarnosti. Decembra so številni prostovoljski dogodki po vsej državi, tudi v Novem mestu, Kranju in na Ptuju.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Pred nami je zima, ki jo v Sloveniji spremljajo tudi obdobja večje onesnaženosti zraka, predvsem s trdimi delci. Zlasti problematična so individualna kurišča. V zadnjih petindvajsetih letih se je kakovost zraka pri nas občutno izboljšala, Evropska okoljska agencija pa Ljubljano še vedno uvršča med mesta s slabim zrakom. O tem, kako čist zrak dihamo, kaj povzroča onesnaženje, kako pravilno kuriti, kakšni so predpisi in sankcije za male naprave ter kako onesnaževalci vplivajo na naše zdravje, v tokratni oddaji Studio ob 17.00.

Gostje:

Tanja Koleša, vodja sektorja za kakovost zraka, Urad za stanje okolja, Arso;
Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije;
Simona Perčič, zdravnica, NIJZ.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Branka Jurca pripoveduje o pravljicah svojega otroštva in izbira Kdo je Vidku sešil srajčico
Pripovedujeta: Branka Jurca in Janez Albreht.
Avtor literarnega dela: Fran Levstik.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1990.

Z nami bodo Dijakinje Gimnazije Kranj nam bodo predstavile koledar z naslovom Muhasti Mucha. Rdeča nit je bilo ustvarjanje na Češkem rojenega umetnika Alfonsa Marie Muche, ki je zaznamoval slog imenovan art nouveau. Kako so se po njegovem ustvarjanju zgledovala dekleta, ga prilagodila sebi in koledarju izveste v oddaji Gymnasium.

Nocoj vam bomo v oddaji Sami naši na Prvem predstavili zgodbo legendarne pankovske skupine Nula, ki se po dolgih letih vrača v Ljubljano. Posvetili se bomo izidu dvojezične makedonsko-slovenske pesniške zbirke Novo rojevanje besede, ki prinaša glasove najmlajših makedonskih pesnikov. V zadnjem prispevku pa bomo obiskali dogodek Mostovi prijateljstva, na katerem se v Postojni srečujejo različne kulture in narodi nekdanje Jugoslavije.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Mnogo prezgodaj je umrl prevajalec Andrej Peric. Komaj deset let je, kar je na Slovenskem knjižnem sejmu kot mlad, perspektiven prevajalec prejel nagrado Radojke Vrančič za prevod dela Sama ljubezen avtorice Laurence Plazenet. Njegov prevajalski opus je obsežen in osupljiv. Prevajal je iz angleščine, francoščine in slovaščine in odkrival slovenskim bralcem in radijskim poslušalcem vedno nove literarne svetove. V spomin na Andreja Perica nocojšnji Literarni nokturno namenjamo poeziji Štefana Strážaya, enega najbolj svojevrstnih in cenjenih slovaških pesnikov. Prepoznaven je po izraznem minimalizmu in silovitih spoznavnih obratih, ki ponujajo vse prej kot črno-belo videnje intimnega sveta, je o njem leta 2020, ko smo oddajo posneli, zapisal Andrej Peric.

Prevod Andrej Peric (prej Andrej Pleterski),
interpretacija Vito Weis,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Mirta Berlan,
režija Alen Jelen.
Produkcija 2020.

Glasba je vedno odsev časa, v katerem nastaja, in glasbena zvrst disko pri tem ni izjema. Razvila se je na podlagi političnega, družbenega in moralnega kaosa, v katerem so se na začetku sedemdesetih znašle ZDA. Vse skupaj se je začelo v marginalnih newyorških klubih, v katerih so se zbirali pripadniki manjšin, ki so hoteli pobegniti sivini vsakdanjika in se predvsem zabavati. Prav glasba je bila eden izmed načinov pobega iz realnosti. V dobi diska so bili vsi ena sama velika družina, združena v glasbi in plesu. Čeprav je disko v začetku osemdesetih zamrl, je glasba preživela in se v sodobnejši produkciji vedno znova vrača na svetovne lestvice. V Godbah z zgodbo vas z ritmi diska vabijo k plesu Cheryl Lynn, Kool and the Gang, Village People, Bee Gees, Sister Sledge in drugi glasbeniki, ki so bili popularni v sedemdesetih.