Antropolog Borut Telban je že v osemdesetih letih kot prvi v naše kraje prinesel vesti in spoznanja o oddaljeni in za naš prostor eksotični Papui Novi Gvineji. Sprva je raziskoval zdravilne rastline po brezpotjih tega največjega tropskega otoka na svetu, nekaj let pozneje pa je postal polnopravni član vasi Ambonwari v odmaknjenih močvirskih predelih province vzhodni Sepik. Raziskave življenja, jezika in navad ljudi iz povsem drugačnega sveta ter prehajanje med različnimi kulturami in prevajanje med njimi so tako postali osrednji del njegovega življenja. Nekaj drobcev iz njegovega življenja smo ujeli v tokratno Razkošje v glavi.

V decembru obiskujemo možgane, ki so odšli po svetu. Tokrat smo se odpravili na Švedsko, kjer deluje dr. Kaja Korošec, psihologinja in doktorica zdravstvenih znanosti. Pot jo je po končanem magistrskem študiju psihologije v Sloveniji odpeljala v Stockholm, kjer dela na Inštitutu Karolinska in Kraljevi glasbeni akademiji. Pravi, da je še veliko kotičkov na Švedskem, ki bi jih rada raziskala, zagotovo pa to velja tudi za človeške možgane. Na tem področju jo najbolj zanima preplet duševnega zdravja, glasbe in avtizma. Kaj prelomnega se je na tem področju zgodilo v letu, ki se izteka, je zaupala Niki Vrabec.

Pred dobrim letom je v oddaji Prva vrsta nastopila vsestranska glasbenica, po rodu Srbkinja, ki od leta 2020 živi v Sloveniji. Danes jo bomo spoznali še bolj osebno v oddaji Drugi pogled. Kako so jo, navajeno na srbsko prestolnico, ki nikoli ne spi, v Ljubljani ponoči presenetile razmeroma slabo osvetljene ulice, in kako bo morda nekoč v bližnji prihodnosti navdih za svojo glasbo črpala tudi iz slovenske tradicije?

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Nekega jutra sem se vozil na sestanek. Pred mano se je znašel rumen avto. Vozil je počasi in okorno. Postajal sem rahlo nejevoljen nad vožnjo voznika pred mano, saj se mi je že precej mudilo. Pri tem pa najprej sploh nisem opazil, da je bil na tem počasi vozečem avtomobilu napis: »Avtošola«.
Ko sem zagledal napis, sem postal precej bolj potrpežljiv s počasnim zavijanjem in previdnim zaviranjem. Pomislil sem, da mladi voznici pred mano pravzaprav ne gre tako slabo. Spomnil sem se tudi mojih okornih začetkov za volanom in se malo nasmehnil. Potem pa sem se zamislil: 'Kako bi reagiral na voznico pred mano, če njen avto ne bi imel napisa 'Avtošola'?' Bi bil še tako potrpežljiv in dobrodušen? Precej verjetno ne, sem si tedaj odgovoril.
Drug za drugega ne vemo, kaj trenutno prestaja v življenju. Ljudje ne nosimo na sebi napisov, ki bi orisala naše notranje boje in konflikte. Ne nosimo opozorilnih napisov, ob katerih bi obrzdali naš jezik, da se ne bi prehitro razjezili ali povedali nekomu, kaj vse si mislimo, da mu gre. Ne vidimo namreč, da bi imeli ljudje na svojih majicah napise kot npr. »Sem v ločitvenem postopku« ali »Žalujem za umrlim možem« ali »V depresiji« ali pa »Diagnosticiran rak«.
Če bi videli takšne napise na ljudeh okrog nas, bi bili do njih gotovo prizanesljivejši in prijaznejši. Ampak pravzaprav ne potrebujemo napisov, da bi bili prijaznejši do neznancev. To lahko vseeno naredimo, ne glede na to ali vemo, kaj se v njih dogaja ali ne. Ne glede na to ali si to zaslužijo ali ne.
Če bomo danes kdaj videli napis 'Avtošola' na mimo vozečem avtu, se lahko spomnimo na vse tiste manjkajoče napise pri soljudeh, ki lahko gredo prav danes skozi težke osebne preizkušnje in bolečine. To nam lahko da dodatno dozo potrpežljivosti, prijaznosti in naklonjenosti. Morda bo lahko prav tisti prijazni pozdrav, tista pridržana vrata, tisto pristno vprašanje 'kako si?', prav tista majhna spodbuda, ki jo je bližnji potreboval, da bo lažje šel čez dan. Bodimo prizanesljivejši drug do drugega, saj smo nenazadnje vsi v isti 'avtošoli' življenja.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Glasba prostorov nekdanje skupne države, novi val, punk in novi primitivizem 80-tih, šlagerji in ljubljenci celinskih in obmorskih festivalov. Rock, ki je nastajal za železno zaveso, alternativa in družbeno kritična sporočila, ki so erodirala nedotakljivo oblast. Od zaprašenih, prasketajočih posnetkov do sodobne post jugoslovanske produkcije. Odjuga!

Prometne informacije

Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Njun moto je gibanje. Čeprav je njuno življenje zaznamovano z invalidnostjo, sta Mira in Jordan Jakin aktivna športnika. Miro poznamo kot članico ženske reprezentance v odbojki sede, Jordan pa je nekdanji trener namiznega tenisa v namiznoteniškem klubu v Gorici. Njuno poslanstvo je spodbujanje otrok, zlasti otrok z invalidnostjo, naj se ukvarjajo s športom. Sodelujeta tudi pri projektu Korak k Sončku, v okviru katerega na inkluzivnih športnih dnevih otrokom v osnovnih šolah predstavljata parašporte. O svoji življenjski zgodbi bosta Mira in Jordan Jakin pripovedovala v oddaji Med štirimi stenami. Pred mikrofon ju je povabila Petra Medved.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Med poudarki oddaje še:
- V Mojstrani nov dom reševalcev združuje gasilce in gorske reševalce pod eno streho
- V Kanalu ob Soči znižali nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, podjetniki in obrtniki umaknili pritožbe
- Najopaznejši del razširitve Obrtne cone Trebnje je ureditev krožišča na regionalni cesti proti Mirni
- V Idriji šestič podelili certifikate odličnosti v okviru kolektivne blagovne znamke »Idrija izbrano«

Nedavno sesutje režima sirskega predsednika Bašarja al Asada je poskrbelo za izbruh veselja in olajšanja med milijoni Sircev, hkrati pa je povzročilo zaskrbljenost in strah med privrženci režima. Ob prihodu islamističnih upornikov na oblast so posebej zaskrbljeni pripadniki sirskih etničnih in verskih manjšin.
Množice sirskih beguncev po svetu že razmišljajo o vrnitvi v domovino, a lahko se zgodi, da bo begunski tok tudi v prihodnje dvosmeren.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Nekatere evropske države so začasno zaustavile obravnavanje prošenj državljanov Sirije za azil. Slovenija tega za zdaj ni storila, je pa slovenska policija poostrila nadzor na meji s Hrvaško in z Madžarsko. Kakšne so zdaj migracijske razmere pri nas? Kako bo padec režima sirskega predsednika Bašarja al Asada vplival na migracije? Kaj bo z državljani Sirije, ki so pri nas dobili mednarodno zaščito ali zaprosili zanjo? Kako se Slovenija pripravlja na izvajanje pakta o migracijah in azilu?

Gostje:
Matej Torkar, generalni direktor direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve;
Katarina Štrukelj, direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov;
dr. Jure Gombač, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU;
Franci Zlatar, direktor Slovenske filantropije.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Siromak s pametjo prekaša soseda grofa.
Pripoveduje: Brane Grubar.
Slovenska ljudska pravjica.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Skupaj z rojaki v Zagrebu praznujemo 95-letnico delovanja njihovega kulturno prosvetnega društva Slovenski dom. V celovškem Ikultu si ogledamo Ljudski demokratični cirkus Sakešvili, najnovejšo predstavo domačega Teatra Rampa. Leto 2024 je bilo za njih zelo uspešno. Kaj pa sama predstava? Ustavimo se v Špetru, na dvojezični šoli dr. Pavla Petričiča, kjer so pred štirimi desetletji postavili temelje institucionalnega poučevanja slovenskega jezika v Videmski pokrajini. Novi predsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk pove nekaj več o ciljih, ki si jih je zastavil. V Monoštru pa se pridružimo literatom, ki so sodelovali na letošnjem natečaju Porabske litere.

V Brežicah so korak bliže legalizaciji romskega naselja Gazice, občina je namreč vzpostavila načelne dogovore za odkupe z vsemi lastniki zemljišč. Za nekaj manj kot pet hektarjev kmetijskih in stavbnih površin bodo namenili približno sto tisoč evrov, nato bodo sledili postopki za legalizacijo. Prinašamo še informacijo o tem, kako je bilo letos porabljenih nekaj več kot 20 milijonov evrov za aktivnosti in ukrepe za urejanje razmer romske skupnosti in ali se z denarjem res okoriščajo prav Romi. Čas bo še za rubriko romskega jezika.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

The Hu: Rumble of Thunder. The Hu so naredili simpatičen, dovolj provokativen preskok v sodobni etnoglasbeni fuziji, v težkem metalu pa sodijo med njegove dobrodošle reformatorje. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/12/12/the-hu-rumble-of-thunder/

Tanja Špes je mlada pisateljica, rojena na začetku devetdesetih let v Mariboru. Za svoje zgodbe je že prejela mednarodno nagrado energheia, dvakrat pa je bila nominirana za najboljšo kratko zgodbo revije Sodobnost. Pred dvema letoma je izdala svoj kratkoprozni prvenec z naslovom Nedaleč stran. V njem prepleta prvine znanstvene fantastike, antiutopije, kriminalke in grozljivke, a s temelji trdno v psihološkem realizmu. Tokrat pa se predstavlja s še neobjavljeno zgodbo Galerija, ki v nasprotju z naslovom spregovori o napetostih nekega prijateljstva, ko neizgovorjeno plane na dan in razkrije še kaj več kot tisto najbolj očitno.

Interpretka Doroteja Nadrah,
režiserka Ana Krauthaker,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Matjaž Miklič,
urednik oddaje Matej Juh.
Posneto leta 2024.

Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Ob ponedeljkih oddajo Za prijeten konec dneva pripravlja Zvone Tomac. V njej predstavlja zgodovinske posnetke in izdaje del, ki so izšla pri ZKP RTV Slovenija. O sredah pa oddajo voditeljsko in glasbeno pripravlja Anja Rupel, ki spremlja aktualne glasbene dogodke s področja domače in tuje popularne glasbe, včasih pa se zakoplje tudi v radijski arhiv.