Nočni program bomo začeli z oddajo Obrazi sosednje ulice v kateri smo gostili glasbenico, muzikologinjo, pisateljico in profesorico na mariborski Pedagoški fakulteti Majdo Eržen Novak. Kot skladateljica je izdala več zbirk pesmi za otroke, s pesmimi pa opremi tudi svoje pravljice, pred kratkim pa je izdala novo božično pravljico. Noč bomo nadaljevali glasbeno. Z nami bo primorska rock zasedba. Pogovarjali se bomo o simboliki imena, ustvarjanju avtorske glasbe ter vplivih glasbe 60. in 70. let. Po drugi uri pa prisluhnite še Irski skupini The Corrs,ki se je letos, po dolgem času, odravila na turnejo.

Z nami bo primorska rock zasedba KAVČ. Pogovarjali se bomo o simboliki imena, ustvarjanju avtorske glasbe ter vplivih glasbe 60. in 70. let.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Lepo vas pozdravljam, dragi prijatelji, dobrodošli v naši duhovni misli. Tokratno duhovno misel, ki ima naslov Moč molitve, bom začel z avtorjem Anthonyjem de Mellom, ki je napisal knjigo Žabja molitev. V tej knjigi najdemo tudi primer nekega meniha, ki je zvečer pisal in študiral ter bral pri odprtem oknu. Zunaj je bilo poletje in pod oknom je bila močno glasna žaba. To ga je tako močno motilo, da se je odločil, da bo šel tisto žabo ven ubit. Na poti ven pa sreča svojega duhovnega očeta meniha in ga ta vpraša: »Kam pa drviš?« In je rekel: »žaba me zunaj tako moti, tako na glas rega, da jo grem jaz zdaj ubit.«
In duhovni oče mu reče: »Poslušaj, kaj pa če moli?« Takrat je žabje reganje dobilo čisto drug prizvok.
Molitev je pogovor z Bogom. Molitev je prinašanje Bogu svoje prošnje in zahvale. Molitev je lahko tudi, če samo pred Bogom, ki ga zreš v tabernaklju, sediš in pustiš, da ti On spregovori v tvoje srce.
Molitev je dialog. Je odnos, je povezava z Bogom.
In kako molitev deluje? Ja, ne deluje vedno kot neka čarobna palica, deluje pa tako, da te od znotraj spreminja. Poznam primer, kako molitev zelo močno deluje v odnosih. Namreč, oseba, ki ti gre močno na živce – lažje jo boš sprejel, če boš zanjo molil. In molitev … ja … kot mož in žena, ki se morata med seboj pogovarjati in graditi odnos.
Tako tudi kristjani, veren človek, z molitvijo gradi odnos s presežnim.
Molitev te tudi obvaruje. Moj duhovniški poklic je sad molitve in to, da sem danes duhovnik, ki lahko hodim za Kristusom in me marsičesa obvaruje hudega, ravno molitev mnogih bratov in sester, ki stegujejo svoje roke k Bogu, tudi zame.
Molimo drug za drugega, čas, ki ga posvetimo molitvi, ni nikoli stran vržen čas. Če ne veš, kako bi molil, pusti, da Bog v tvojem srcu spregovori. Ni ti treba vedno govoriti, pusti, da Bog govori, in mu prisluhni.

Četrtkovo jutro bo spet povezalo minulo s sedanjim in preverilo ali ima december tudi v Mariboru že praznični pridih, izvedeli pa bomo tudi katere sicer gozdu zapisane živali se čedalje raje podajajo na mestno obrobje in kako so v letu, ko Maribor praznuje 50 letnico poklicnega lutkovnega gledališča na bližnjem Pohorju dani vsi neizogibni pogoji za igralsko zasedbo in sceno ponovne uprizoritve Rdeče kapice v pogojih zelenega prehoda. Doslej je namreč za tako predstavo manjkal volk, zdaj ne več. O podrobnostih pa v jutrišnjem jutru, ko se bo kazalec po zadnji četrtini urinega polja neusmiljeno bližal sedmi.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

V decembru obiskujemo možgane, ki so odšli po svetu. Tokrat smo se odpravili na Švedsko, kjer deluje Dr. Kaja Korošec, psihologinja in doktorica zdravstvenih znanosti. Pot jo je po končanem magistrskem študiju psihologije v Sloveniji odpeljala v Stockholm, kjer deluje na Inštitutu Karolinska in Kraljevi glasbeni akademiji. Pravi, da je še veliko kotičkov na Švedskem, ki bi jih rada raziskala, zagotovo pa to velja tudi za človeške možgane. Na tem področju jo najbolj zanima preplet duševnega zdravja, glasbe in avtizma. Kaj prelomnega se je na tem področju zgodilo v letu, ki se izteka, je zaupala Niki Vrabec.

V vrsti obletnic in svetovnih dni smo ta teden obeležili tudi mednarodni dan boja proti korupciji. Dan je proglasila generalna skupščina Združenih narodov, in sicer kot obletnico podpisa Konvencije združenih narodov proti korupciji, ki je bila sprejeta 9. decembra 2003 v Mehiki. Pogled v Slovenijo, kar zadeva zaznavo korupcije, ni dober. Na mednarodnem indeksu zaznave smo na 42. mestu skupaj z Italijo in Dominikansko republiko, z našimi odzivi na priporočila pa so nezadovoljni tudi v Grecu, v skupini drža Sveta Evrope za boj proti korupciji. In kaj trenutno opazujemo doma? Očitno se je politika odločila, da je zanjo najbolje, če odločitev organov, ki se ukvarjajo s korupcijo, preprosto ne upošteva. Kako najprej? To so vprašanja za današnjo gostjo oddaje Ob osmih, to je predsednica upravnega odbora Transparency International Slovenija Neža Grasselli.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.

Z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, je v preteklem letu živelo približno 264.000 oseb oz. 13.000 več kot v letu 2022. Dolgo časa so raziskave kazale, da so posebno ženske najbolj izpostavljene revščini; slednja je najbolj prizadela starejše ženske, upokojenke. Sledile so mlajše ženske, matere samohranilke. O tem kako razumeti revščino, o razlogih zanjo ter o zadnji raziskavi te pereče družbene problematike bo v tokratni Radiosferi spregovorila prof. dr. Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani.

Na policah trgovin z izdelki, ki so namenjeni negi las, so različni šamponi, balzami, preparati, kreme, geli in maske za lase. Kaj uporabljati, če so lasje mastni, suhi, redki, lomljivi ali polni prhljaja? O tem bo govor v četrtkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami učiteljica na Srednji frizerski šoli Ljubljana Romana Marolt. Zanimalo nas bo tudi, kako izbrati primerno barvo las.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Naš današnji sogovornik, gospod Žarko Rovšček, je že od majhnega ljubitelj gora. Po poklicu doktor veterinarske medicine je danes že v pokoju, že dolgo pa ga veseli tudi pisanje. Zanima ga tudi zgodovina, predvsem primorska in planinska. Da je že 50 let član Planinskega društva Tolmin, da je takrat začel tudi pisati članke za Planinski vestnik, predvsem pa o svojem zadnjem delu ISKRI SE BESEDA, ki sta ga zasnovala še skupaj s Tonetom Škarjo, je Žarko Rovšček pripovedoval v pogovoru z Lucijo Fatur.

Ali ste vedeli, da je ena najpomembnejših raziskav, ki dokazuje, da kajenje povzroča pljučnega raka, trajala petdeset let, v njej pa je sodelovalo več kot 34.000 ljudi – in to zdravnic in zdravnikov? Študijo bo v Ultrazvoku opisala onkologinja doc. dr. Martina Vrankar z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Strokovnjakinja si prizadeva, da bi tudi v Sloveniji zaživel program zgodnjega odkrivanja pljučnega raka. Opozarja, da bolezen še vedno prevečkrat odkrijemo v poznem stadiju, ko jo je težje zdraviti.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Analize najodmevnejših tem in zanimivosti iz lokalnega okolja

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edini zakon, ki v praksi omogoča neodvisno življenje zunaj ustanove tudi tistim s težjimi oblikami invalidnosti, je Zakon o osebni asistenci, ki je v postopku prenove. V tokratnem Studiu ob 17.00 o spremembah, ki jih prinaša nov predlog. Kako bo osebna asistenca opredeljena po novem? Kdo bodo upravičenci? Kaj to pomeni za najtežje invalide in kako bo potekalo vnovično ocenjevanje upravičenosti do osebne asistence?


Gostje:

mag. Andrejka Znoj, generalna direktorica direktorata za invalide, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti;
mag. Mateja Toman, predsednica Sveta za invalide Republike Slovenije;
Midhet Huskič, predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije;
Špela Šušteršič, strokovna vodja dejavnosti osebne asistence pri Zvezi paraplegikov Slovenije;
Klaudija Poropat, predstavnica YHD, Društva za teorijo in kulturo hendikepa.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Lahko noč, otroci! Na videz drobna, morda celo neopazna oddaja opravlja veliko kulturno poslanstvo. Literarno spretno oblikovana besedila, odlična interpretacija velikih imen slovenskega gledališča ter glasbena spremljava pričarajo poslušalcem pravljični svet. Za vse, ki – ne glede na starost – želijo pustiti domišljiji prosto pot, vsak dan ob 19.45 na Prvem.

Tokrat za vas igrajo tri zasedbe, za katere bi lahko rekli, da so svetle zvezde stalnice na narodno-zabavnem glasbenem nebesnem svodu. Z vami so: Trio Roberta Smolnikarja, Mitja kvintet in Ansambel Saša Avsenika. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Ameriški pisatelj Truman Capote se je rodil pred stotimi leti v New Orleansu. Slovenski bralci ga poznamo predvsem po romanu Zajtrk pri Tiffanyju, po katerem je bil posnet tudi film. Radijsko priredbo Capotejeve zgodbe z naslovom Delavnik je prevedel Vlado Senica. Gre za konverzacijski portret iz knjige Glasba za kameleone Trumana Capoteja, ki pred nas postavlja poklicno čistilko Mary Sanchez in enega izmed njenih delovnih dni, ki pa se ne konča kot po navadi.

Igralci Majda Potokar, Radko Polič Rac, Boris Juh, Mojca Ribič,
glasbeni opremljevalec Marko Stopar,
mojster zvoka Jure Culiberg,
režiserka Irena Glonar,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten,
posneto v studiih Radia Slovenija leta 1987.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Pevka in violinistka Ana Mezgec s svojo zasedbo Nakána predstavlja sveže avtorske šansone, zbrane na prvencu »Gozd not«. V igrivih besedilih se loti najrazličnejših tematik: od vsakdanjih tegob, kot sta lenoba in pospravljanje, do pasti medsebojnih odnosov in ne nazadnje širšega, kritičnega pogleda na družbo. Besedne akrobacije uravnoteži zvrstno pisana glasba z domiselnimi aranžmaji, ki so jih kot Nakána ob Ani Mezgec soustvarili Leon Firšt, Jošt Lampret, Tilen Stepišnik in Gašper Peršl.

Pesnik Zmago Frece je bil dolgoletni sodelavec uredništva igranega programa na Radiu Slovenija. Leta 2007 je izdal poseben pesniški prvenec, zgoščenko z naslovom Plasti; pesmi je posnel tako, da jih je sam izvedel in zvočno obdelal. Večkrat je gostoval tudi v oddaji Literarni nokturno. Zmago Frece je vsestranski ustvarjalec, poleg poezije piše radijske igre, v petdesetih letih je nastopil v nekaj predstavah Celjskega ljudskega gledališča, imel pa je tudi nekaj samostojnih slikarskih razstav. Samoumevnega nošnja je njegov knjižno še neobjavljeni pesemski cikel. Prva dva dela smo pred petimi leti predvajali v Literarnem nokturnu, ob njegovi petinsedemdesetletnici pa smo izbrali še tretji del omenjenega cikla: Neizbežen konec s pripisom.

Interpret Matej Puc,
režiserka Ana Krauthaker,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2024.