Eden zelo dejavnih koroških Slovencev Roman Verdel, ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške, se konec leta upokojuje. Po 27 letih vodenja glasbene šole ugotavlja, da so uspeli ohraniti pomembno ustanovo in jo kakovostno dvigniti, kar dokazujejo tudi številne nagrade in priznanja, ki jih dobivajo gojenci. Gre za pomemben kulturni podvig, pravi.
Vse življenje se ukvarja z glasbo, trenutno vodi tri zbore, profesor slovenščine na Slovenski gimnaziji pa bo ostal do konca šolskega leta. Je predsednik Slovenskega prosvetnega društva v Borovljah, ki se ponaša z zgodovinskim domom na Trati Pri Cingelcu, in v okviru katerega dela tudi zasebni dvojezični vrtec Jaz in ti z več deset zaposlenimi.

Naš današnji sogovornik, gospod Žarko Rovšček, je že od majhnega ljubitelj gora. Po poklicu doktor veterinarske medicine je danes že v pokoju, že dolgo pa ga veseli tudi pisanje. Zanima ga tudi zgodovina, predvsem primorska in planinska. Da je že 50 let član Planinskega društva Tolmin, da je takrat začel tudi pisati članke za Planinski vestnik, predvsem pa o svojem zadnjem delu ISKRI SE BESEDA, ki sta ga zasnovala še skupaj s Tonetom Škarjo, je Žarko Rovšček pripovedoval v pogovoru z Lucijo Fatur.

Glasbena cesta 2.3.1.5 z okusom po prahu in vonjem po poti prinaša izbor glasbe ter osebno razmišljanje, komentarje in analize Petra Barbariča.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Posebno zemeljsko trpljenje je pridržano ljudem, ki živijo v revščini.
Nimajo, da bi se do sitega najedli in dajali svojim otrokom, kar potrebujejo.
Njihova bivališča so prostori žalosti, oropani slehernega udobja.
Vsepovsod se grmadijo odpadki in zaudarja po gnilem.
Pomanjkanje vsake vrste je vidno in otipljivo.
Revščina nastopa s kruto govorico.
Ne ozira se na človeško dostojanstvo in srčne bolečine.
Domuje v strtosti osebe, ki jo prenaša.
Kako sploh zapademo v revščino, če živimo odgovorno?
Kako je mogoče, da človek, živ in zdrav, zdrsne v objem skrajne materialne stiske?
Mogoče je, kadar dopusti, da ga premaga brezglavost in ni pozoren na opozorila življenja.
Ko ne zna ocenjevati svojih sposobnosti, zahtev sveta, nasprotnikov.
Ko zastavlja nepremišljene korake, tudi zaradi svojega lastnega duševnega stanja, in ga naposled čaka neizprosna brezupnost.
Takrat je tlakoval pot revščini, ki pride, da ga zasužnji.
In njegove potomce.
Kajti revščina običajno ni le breme enega človeka, ene generacije, ampak je mora rodbine, ker po dolgih letih mučne preizkušnje revni nimajo moči, da bi se postavili na noge in suvereno zaživeli.
Nimajo ne izobrazbe ne socialne kompetence ne pedigreja, da bi se pognali v življenje.
S pomilovanja vredno vztrajnostjo prenašajo trpljenje, ki ga ponuja svet.
A vendar je tukaj Božja pravičnost, zaradi katere bodo nekoč lahko deležni zmage nad pomanjkanjem.

Ob koncu leta pogosteje kot sicer razmišljamo o času. Predvsem o tem, kako hitro čas teče. Oz. bolje rečeno o »občutku«, ki ga imamo o tem, kako hitro teče. Zakaj se nam zdi, da s staranjem čas teče hitreje? In zakaj se - po drugi strani - ko smo izpostavljeni izjemno stresni situaciji, zdi, da se minute upočasnijo? Torkov kviz o občutku za čas je pripravila Darja Pograjc.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Fatima Zzahra je 32-letna lastnica butične trgovinice Aya, mati, žena, ljubiteljica dobre slovenske hrane in Maročanka, ki si je dom ustvarila v Sloveniji. Pred meseci se je odločila, da v Ljubljani odpre prvo maroško trgovinico in tako tudi Slovencem približa kulturo te afriške države.

Vodenje ustavnega sodišča je od dosedanjega predsednika Mateja Accetta včeraj prevzel ustavni sodnik doktor Rok Čeferin, zadnja tri leta podpredsednik ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je v tem letu sprejelo kar nekaj odmevnih odločitev. Med drugim je določilo višino sodniških plač potem, ko vlada več kot leto dni ni uresničila ustavne odločbe. Tik pred koncem leta je ugotovilo neustavnost omejitve oploditve z biomedinsko pomočjo. O tem, v kakšni kondiciji je ustavno sodišče in o napadih na sodstvo, smo se za oddajo Ob osmih pogovarjali z novim predsednikom ustavnega sodišča Rokom Čeferinom.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.

V naslednjih minutah se vnovič posvetimo Našim skupnostim, med katere seveda sodijo tudi Slovenci v sosednjih državah. V sinočnjih Sotočjih smo se tako odpravili v celovški I Kult, kjer domuje Teater Rampa – v četrtek so imeli zadnjo letošnjo premiero in, kot pravi Mateja Železnikar, navdušili občinstvo. Ni naključje, da so za konec leta izbrali komedijo, ki pa je veliko več kot samo zabava.

Ko govorimo o motnjah hranjenja, govorimo o začaranem krogu stisk, borbe s samim seboj, razmišljanja, vprašanj. Telesna teža je namreč le zunanji znak duševnega dogajanja, hrana pa le sredstvo za lajšanje stisk. Tu je še nekakšna idealna podoba telesa, ki naj bi jo dosegli in na katero nas ves čas opozarja sodobni svet. O motnjah hranjenja bomo govorili v torkovem svetovalnem servisu, naša gostja bo Ana Ziherl, predsednica društva za pomoč pri motnjah hranjenja Svetovalni svet. Pokličite ali nam pišite!

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Človeška reprodukcija je v zahodnem svetu že dolgo ločena od seksualnosti. Pred 100 leti so bili na voljo prvi kondomi, Sava Kranj je v 50. letih 20. stoletja začela izdelovati diafragmo, tovarna Lek pa nekoliko pozneje spermicidno pasto, pred 60. leti pa so bile v Sloveniji na voljo prve kontracepcijske tabletke. Ženske so s kontracepcijo dobile zanesljivo in učinkovito metodo za nadzor nad svojim telesom. Vendar kontracepcija ni bila vzrok za spremembe na področju družinskega življenja, te so se zgodile že prej, saj so se ljudje že pred prihodom tabletke odločali za manj otrok. Družbenim spremembam torej sledi razvoj znanosti, temu pa zakonodaja. Leta 1974 SFRJ v ustavo zapiše pravico o svobodnem odločanju o rojstvih otrok, kar ne vključuje le kontracepcije in abortusa temveč z razvojem biomedicine tudi pomoč pri zanositvi in zdravljenje neplodnosti. Leta 1983 ginekološka klinika v Ljubljani med prvimi na svetu uspešno opravi zunajtelesno oploditev in leta 1984 se rodita dvojčici. Po osamosvojitvi so reproduktivne pravice, ki so temelj za doseganje enakosti spolov, zapisane v 55. člen ustave. Začetek 21. stoletja zaznamuje prvi referendum, ki ga v demokratični družbi ne bi smelo biti, saj na njem večina odloča o človekovih pravicah manjšini in ji te pravice odvzame. Oploditev z biomedicinsko pomočjo je tako dovoljena le raznospolnim parom. Ustavno sodišče letos, po 23. letih, vendarle odloči, da gre za zakonodajo, ki ni v skladu z ustavo. O reproduktivnih pravicah, korakih naprepj in nazaj, v tokratni oddaji INtelekta, ki jo je pripravila Urška Henigman.

Vsak torek ob 11.30 lahko prek telefona poveste svoje mnenje o izbrani aktualni temi na telefonski številki 01-475-22-22.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.

Drugi poudarki oddaje:
- V Divači bo po novem delovala Borzenova svetovalna pisarna za vlaganja v obnovljive vire energije.
- Zaradi visokih stroškov obratovanja in podnebnih sprememb ima težave marsikatero malo smučišče.
- Prebivalci Račic in Loke pri Zidanem Mostu nemočno opozarjajo na nevarno cesto skozi naselji.
- Za ženske, ki so zaradi nasilja morale zapustiti domove, december ni prazničen. Polepšati jim ga skušajo prostovoljci v materinskem domu Solkan in Šempeter.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Prehiter nakup domače živali brez temeljitega premisleka je lahko tudi slaba oskrba ali celo zapustitev živali. V slovenskih zavetiščih na nov dom čaka veliko zapuščenih ali zavrženih psov in mačk, zato pristojni pozivajo vse, ki razmišljajo o hišnem ljubljenčku, da se namesto za nakup raje odločijo za posvojitev. Trgovina s hišnimi živalmi je namreč donosen posel, hkrati z legalno trgovino pa so vse bolj v porastu nezakonite prakse pri vzreji in prodaji živali. V tokratnem Studiu ob 17.00 o tem, kako se pravilno odločiti za nakup ali posvojitev živali, kako prepoznati nezakonito trgovino s hišnimi ljubljenčki in kako prispevati k preprečevanju nezakonite vzreje živali.

Gostje:
Damjana Grobelšek, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin;
mag. Uršula Belaj, Slovenska policija;
Hari Arčon, predsednik Kinološke zveze Slovenije.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

... in čarobnem mlinčku, ki izpolni želje …
Pripoveduje: Marinka Štern.
Slovaška pravljica.
Prevedla: Avgusta Smolej.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1982.

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Možaki si v zvoniku v prvonovembrski noči pripovedujejo zgodbe. Ob popitem alkoholu se postopno razkrivajo okoliščine nekoč storjenega zločina, katerega storilca sta prisotna.

Režiserka: Maša Slavec
Dramaturg: Emil Smasek
Tonski mojstri: Franci Likar, Borut Jeras, Martin Tomc

Cerkovnik Madronič – Maks Bajc
Ključar – Stane Potokar
Kajfež – Maks Furijan
Stariha, mlajši kmet – Bert Sotlar
Mate, kmečki fant – Andrej Kurent
Mike, Madroničev vnuk – Jana Osojnik

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Ljubljana decembra 1956

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

V oddaji poslušamo skladbe:
Tomaž Gajšt/Lojze Krajnčan: Gratitude – solist Tomaž Gajšt (trobenta)
Nina Strnad/Lojze Krajnčan: Krog in krog – solista Nina Strnad (vokal), Lenart Krečič (saksofon)
Janez Gregorc: Nori malar – Norost – solist Adam Klemm (saksofon)
Žigan Krajnčan/Lojze Krajnčan: Sledim – solista Žigan Krajnčan (vokal), Tomaž Gajšt (trobenta)

Nemška pesnica Dorothea Grünzweig že tri desetletja živi na Finskem. Življenje na daljnem severu, tujstvo, narava, umetnost in ljudje, predvsem pa cela paleta zimskih občutij, vse to so sestavni deli njene poezije. Tesa Drev Juh je iz njene zbirke Stekleni glasovi, ki je izšla leta 2004, izbrala in prevedla nekaj pesmi.

Interpretirata Romana Šalehar in Vesna Jevnikar,
glasbena oprema Sara Železnik,
zvok in montaža Matjaž Miklič,
režija Ana Krauthaker.
Produkcija 2013.