Na pragu zime je smučanje vedno hvaležna tema. Tudi v oddaji dokumentarnega uredništva, saj je smučanje tradicija in njegova zgodovina v Sloveniji že kako bogata in tudi dobro dokumentirana. Ob turističnem smučanju kot svobodni volji vsakega posameznika je pri nas široko razvejano tudi organizirano smučanje. Hrbtenica tega so smučarski klubi. Čeprav jih v glavnem poznamo po usmeritvi v tekmovalno smučanje, je približno 150 smučarskih klubov, sekcij in društev v Sloveniji veliko več kot samo tekmovalna platforma. Smučarski klubi organizirajo smučarske šole, sejme rabljene opreme, številni pa za svoje članstvo tudi organizirajo smučarske počitnice. Enega izmed bolj nenavadnih smučarskih klubov, iz katerega izhajajo uspešni slovenski smučarji in smučarke (med drugim tudi dobitnik prve slovenske oz. jugoslovanske olimpijske kolajne Jure Franko) pri nas, je ob jubileju obiskal Marko Radmilovič v oddaji Sledi časa.

Kaj pomeni biti mlad? Kakšni so mladi danes in kako živijo? So res vsi razvajeni in imajo občutek, da jim stvari pripadajo? Ali pa uživajo brezskrbno študentsko življenje? Visijo na telefonih in se ne znajo več družiti v živo? Imajo številne duševne stiske? Mladi niso homogena skupina, gre namreč za demografsko skupino, ki ni naravna, na primer otroštvo ali starost. Družbene razmere so tiste, ki mlade delajo mlade. In te razmere so se v minulih desetletjih močno spreminjale. Kako je biti mlad človek, še posebno če nimaš finančne in čustvene podpore staršev? Romantične predstave o svobodnem in brezskrbnem študentskem življenju in mite o razvajenih in lenih mladih uspešno presega romaneskni prvenec mlade pisateljice Liu Zakrajšek z naslovom Zajtrk prvakinj, ki je izšel v zbirki Prišleki pri založbi Lud literatura.

Od Plesnega orkestra Radia Ljubljana do Big Banda Radiotelevizije Slovenija. Glasbena oddaja se posveča predvsem predvajanju arhivskih posnetkov nacionalnega jazzovskega orkestra. Spremlja tudi trenutno delo orkestra ter predstavlja člane.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Ljudje imamo radi takšne in drugačne recepte. Ne maramo preveč tuhtanja in kritičnega razmišljanja. Radi imamo, da nam kdo pove, kako se čim prej pozdravi prehlad ali pa katero številko je najbolje obkrožiti na volilnem lističu, radi imamo, da nam kdo pove, kaj je prav in kaj narobe, radi se skrijemo med mnenje množice ali – še lažje – pod mnenje voditelja, ki se mu čutimo pripadni. Še posebno ob težjih dilemah svojega življenja se radi zatečemo pod mnenje koga drugega, da bi si s tem vsaj malce olajšali težko odgovornost, ki pada na nas zaradi koraka, ki ga moramo storiti. Na neki način je to pričakovano, saj je s tem morebitno napako veliko lažje prenašati. S prstom pokažemo na tistega, ki nam je to naročil, in stvar je veliko bolj enostavna, saj imamo vedno pri roki krivca za nastali položaj, ki ga po mili volji pljuvamo. (glej 1 Mz 3,11-13)
Vprašanja po receptu za življenje postavljamo tudi Bogu. On pa se vedno znova samo namuzne in tiho pravi: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« (Mt 22,21) Njegov odgovor je jasno potrdilo, da Bog v naših življenjskih položajih ne misli biti sodnik, dežurni krivec ali tisti, ki se odloča namesto nas. Bog od človeka hoče, da je odrasel, sposoben kritičnega mišljenja, samostojnih odločitev in svobode. Bog želi, da se človek sam odloči tako, kot meni, da je prav, in ne prelaga svoje odgovornosti na nikogar, tudi na Boga ne. Zato njegovi tako ohlapni odgovori, zato njegovi tako skrivnostni nasveti. Zato, da bi človek delal, kar je prav, in ne tega, kar piše, da je prav.
Bog namreč ni nikogar vklenil v verige, nad nikomer ne žuga s kazalcem in ne čaka skrit za vogalom, da bi zalotil človeka s prstom v marmeladi. Bog si ne želi sužnjev, ampak človeka, ki ga bo ljubil – in ki ga bo ljubil svobodno, zaradi ljubezni same in ne zaradi slabe vesti ali koristi. Krščanstvo zato ni in ne more biti samo skupek pravil in zapovedi, temveč najprej odnos z Bogom in z ljudmi. To pa je nekaj živega in hodečega, nekaj razmišljujočega in učečega se, nekaj pogovarjajočega se; nekaj nikdar do konca definiranega, nekaj, česar se ne da ujeti v knjige in paragrafe.

Kot človek pač. Večna uganka in večna pot.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Clausius-Clapeyronova enačba opisuje, kako se tlak nasičene vodne pare spreminja s temperaturo, kar je temelj za razumevanje nasičenosti zraka. Ravno z nasičenostjo zraka pa se lahko poigravamo v zimskih mesecih, in to tako, da opazujemo, kako se nam rosijo očala, ali pa, kako se izdihan zrak pri nižjih temperaturah spreminja v meglico. V Jutranji vremenski fronti tokrat o nasičenem in nenasičenem zraku skupaj s Filipom Lovšinom in Urbanom Žagarjem, študentoma meteorologije in sodelavcema na ARSO.

Vojaški spopadi, zdravstvene krize, gospodarske in okoljske spremembe ... zdi se, da svet, v katerem živimo, danes bolj kot kadar koli prej potrebuje prostovoljce, torej posameznice in posameznike, ki po svoji volji in brez pričakovanja materialnih koristi zase opravljajo dela v dobro drugih oziroma v splošno korist. V Sloveniji ima prostovoljstvo dolgo tradicijo, kar se je navsezadnje pokazalo tudi ob lanskih avgustovskih poplavah. Zakaj potem število prostovoljcev in opravljenih prostovoljskih ur po podatkih ministrstva za javno upravo upada? O tem v oddaji Ob osmih.

Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.

Glasni zvoki pirotehnike so neprijetni za številne, še posebej pa so stresni za živali. Kako pomagati, ko pri psu ali mački opazimo tresenje, skrivanje oziroma vedenje, ki nakazuje na njihovo nelagodje? V petkov Svetovalni servis smo povabili Urško Drobnič, dr. vet. med., iz veterinarske ambulante Animavet, ki bo odgovarjala na vprašanja v povezavi z zdravjem hišnih ljubljenčkov. Pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

V tednu dobrodelnosti vas bosta iz studia Radia Ga Ga – Nova generacija pozdravila Angelca Likovič in Rudl pod budnim očesom strokovnjaka za komuniciranje Aljoše Bagole. Svet živali se tokrat ukvarja z resnimi težavami na trgu pirotehnike, na pomoč so poklicali slavno odvetniško pisarno Čefurin. Uroš Slak bo skupaj z Robertom Golobom in Tino Gaber v Parizu v zasedi čakal na srečanje z Donaldom Trumpom, v živo s celjskih ulic pa bomo spremljali tudi jubilejno podelitev nagrad stranke SDS svojim članom in privržencem. Kaj si Angelca misli o Only Fans, kaj si Žižek misli o slovenski vesoljski agenciji in ali Kangler sploh misli, vse to in še vedeževalec Blaž v petek dopoldan na Prvem.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodnozabavnima vižama.

Zdravniška združenja so za zdaj zadržana glede ocen novele o zdravstveni dejavnosti. Ministrstvo je sicer v najnovejšem osnutku omililo najspornejšo točko in zdravnikom iz javnega zdravstva dovolilo delno zaposlitev pri zasebnem izvajalcu. Kot meni Miha Lukač iz Združenja zasebnih zdravnikov, to ni popuščanje, temveč zgolj samoumevna pravica zdravstvenih delavcev. Drugi poudarki oddaje:
- Sirci na ulicah množično zaznamujejo konec Asadove diktature
- Novo obsežno rusko obstreljevanje ukrajinske energetike
- Slovenski nogometaši v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo s Švico, Švedsko in Kosovom

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje:
- Turistično-informacijski center Loške doline so iz Loža preselili v Stari trg.
- Tekmovanje v poklicnih spretnostih je dobra promocija poklicev v gostinstvu in turizmu. To potrjuje primer Nine Horvat iz Beltincev.
- Na Vrhniki med bralce pospremili novo številko Vrhniških razgledov in slikanico o moljčku Ivanu.
- V Mariboru se odpira Vilinsko mesto, pravljični kraj, kjer se čas ustavi.

V Labirintih sveta ponujamo komentirani preplet mednarodnih političnih in družbenih tokov, v katerih se zrcali svetovno dogajanje iztekajočega se tedna. Ob petkih ob 14.30 na Prvem.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Sirske uporniške skupine so strmoglavile režim Bašarja al Sada, ki je s krvoločnim delovanjem v državljanski vojni pognal v beg več milijonov prebivalcev. V Tedenskem aktualnem mozaiku o prihodnosti Sirije, pa tudi o morebitnem vračanju njenih državljanov iz evropskih držav v domovino. Doma odmeva popravljen predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, ki v najnovejši različici ne prepoveduje dela zdravstvenih delavcev pri zasebnikih; TEŠ 6 z novim letom postaja gospodarska javna služba za zagotavljanje toplote z daljinskim ogrevanjem. Društvo slovenskih pisateljev je dobilo novega predsednika. O vsem tem in drugih poudarkih tedna po izboru avtorice Urške Valjavec v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Želite biti seznanjeni z aktualnim filmskim dogajanjem doma in po svetu in kritiško slediti tekočemu filmskemu sporedu? Gremo v kino vam ponuja prav to. Oddaja z najdaljšo zgodovino v zvrsti je v radijskem mediju že od leta 1946.

Lahko noč in enega Primoža na pomoč!
Pripovedujejo: Janez Hočevar, Brane Grubar, Gašper Rojc.
Napisal: Primož Suhodolčan.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2015.

Julija letos se je poslovil eden največjih glasbenikov našega časa, mojster zahodnoafriške harfe, kore, Toumani Diabaté. Rodil se je leta 1965 v Bamaku, prestolnici Malija; njegova mama je bila pevka, njegov oče pa je bil prav tako virtuoz na kori. No, pravzaprav je treba biti na tem mestu še nekoliko bolj precizen in reči, da glasbi niso bili zapisani le Diabatéjevi starši, ampak menda kar 70 pokolenj njegovih dedov po očetovi strani.
Toumani Diabaté se je namreč rodil v eno izmed rodbin griotov oziroma dželijev, se pravi v eno višjih, pomembnejših kast tradicionalne zahodnoafriške družbe, katere pripadniki so bili – iz generacije v generacijo – poklicani, da z govorjeno besedo in ob glasbeni spremljavi ohranjajo skupnostni zgodovinski spomin, pripovedujejo zgodbe, posredujejo v sporih in hvalijo vladarsko dinastijo bajno bogatega Malijskega cesarstva, ki je od 13. do 17. stoletja obvladovalo veliko ozemlje ob rekah Gambija, Senegal in Niger.
Grioti so bili torej nekoč – in dolgo časa tako – nekakšni varuhi in prenašalci vse ljudske vednosti. Se je pa, razumljivo, njihova vloga s tehnološko revolucijo v drugi polovici 20. stoletja začela spreminjati in tako je, se zdi, zdaj prav igranje glasbe v jedru identitete sodobnih griotov. Kakšno vlogo je v tem kontekstu odigral Toumani Diabaté, smo preverjali v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili dobrega poznavalca zahodnoafriških glasbenih tradicij, etnomuzikologa, predavatelja na ljubljanski Filozofski fakulteti, dr. Svaniborja Pettana.

Ustavili smo se v Sarajevu, kjer so se začeli 8.Dnevi sodobnega slovenskega filma, s slovenskim veleposlanikom v Pragi smo se pogovarjali o decembrskih prireditvah in srečanjih s Slovenci na Češkem ter njihovem pomenu za tamkajšnjo slovensko skupnost, pomudili smo se v Argentini in zabeležili, kako so minulo soboto zaznamovali 37 let slovenske radijske oddaje Okence v Slovenijo, ki deluje v Buenos Airesu, nekaj pozornosti pa smo namenili tudi predprazničnemu vzdušju v poletni argentinski prestolnici. Skočili pa smo tudi na Sever Evrope in se ustavili pri rojakih na Švedskem, ki ta konec tedna v Stockholmu pripravljajo tradicionalni Božični koncert.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Milana Jesiha poznamo kot mojstra sonetista, prav tako pa je avtor gledaliških besedil in radijskih iger. V teh je že na jezikovni ravni ironičen, samoironičen in na čisto samosvoj način komičen, kot naročeno torej za naš petkov cikel Literarnih nokturnov – Na valovih humorja. Njegov jezik pa je hkrati tudi jezik protislovij, svobode na eni ter izključevanja in sploh nasilja na drugi strani. V igri Grenki sadeži pravice tako povezuje več stvari hkrati, med drugim tudi starogrško dramsko in gledališko izročilo, ki je temeljilo na jeziku, in moderni pristop, ki nekdanjo mitološko zgodbo preobraža v zgodbo samega jezika. Izbrali smo odlomka iz Grenkih sadežev pravice v interpretaciji igralcev SNG Nova Gorica.

Igralki in igralca: (Jemavec) Ana Facchini, (Gobavec) Matija Rupel, (Dajavec) Kristijan Guček, (Grbavec) Urška Taufer,
dramaturginja: (izbor odlomkov) Martina Mrhar,
režiser: Alen Jelen,
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka: Matjaž Miklič,
urednik oddaje: Matej Juh.
Produkcija 2021.

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.