Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Oddaja »Obrazi naših rojakov« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
- Valeta na Gornjem Seniku. Od dvojezične osnovne šole so se poslovili osmošolci.
- Zveza Slovencev na Madžarskem. Krovna organizacija se postopoma vrača k vsestranski kulturni dejavnosti.
- Najmanjša porabska vas. Andovci imajo od lanskega leta novega župana.
Leta 1885 rojeni Milan Vidmar je bil poznavalec in raziskovalec elektroenergetike, električnih strojev (večinoma transformatorjev) ter proizvodnje, transformacije in prenosa električne energije. Bil pa je tudi prvi slovenski in takrat seveda jugoslovanski šahovski velemojster. Tokratne Sledi smo zato naslovili Damin gambit. Ena najstarejših šahovskih otvoritev je bila posebej priljubljena v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Milan Vidmar ji je posvečal veliko časa in še danes šahisti pravijo, da se še ni rodil večji mojster te uvodne postavitve 32 šahovskih figur.
Talentirani in pogumni finalisti_ke druge kategorije od 6.-9. razreda so otroci s Pohorja, obdravske doline, obmejnih občin z Avstrijo, vse do Rogatca:
Dora Šandor, Nuša Trobentar, Minea Malek, Ana Čuš, Anja Zimet, Katarina Herceg, Kiara Katan, Naja Fridl, Lana Varžič, Sara Brumen, Maja Ferk, Lara Kušar, Nika Belaj. Voditelja: Dalibor Bedenik in Matjaž Kitak, športna dvorana OŠ Ljudski vrt Ptuj. Vabljeni k ogledu!
Bosanski planinski konj je avtohtona pasma na Balkanu in predstavlja najznačilnejši tip majhnega konja na Balkanu. Ta konj je imel v preteklosti izjemno pomembno vlogo na območju nekdanje Jugoslavije in tudi v drugih državah. Danes je ta pasma konj kritično ogrožena, saj je trenutno za nadaljnjo vzrejo na voljo le nekaj več kot sto plemenskih živali. Za ohranitev pasme si prizadeva 45 rejcev v okviru Mednarodnega združenja rejcev bosanskih planinskih konj. V filmu želimo osvetliti pomen pasme in prizadevanja za njeno ohranitev. Avtorica oddaje je Mojca Recek. Vabljeni k ogledu.
V začetku druženja smo se mudili na Pohorju. Na Pesku smo spremljali otroke ob ježi in spoznavanju konjev. Udeležili smo se raziskovalnega tabora na Rogli. V mariborskem mestnem parku smo spoznali posvojeno psičko Liro in njeni skrbnici. Predstavljamo zgodbe živali v živalskem parku v Horjulu. Svetujemo, kako preživljanje vročih poletnih dni olajšati našim ljubljenčkom in na kaj pomisliti, ko se z njimi odpravimo na pot. Občudovali smo živalski svet ob in v Račkih ribnikih. Vabljeni k ogledu.
ozivalih@rtvslo.si
Med vrtovi, ki na prehodu v poletje odprejo vrata, takrat vam lastniki pokažejo svoje rastlinske posebnosti in pomagajo z nasveti, je tudi vrt Hruševec v Šentjurju. Zanj skrbi Jože Zupanc, ki se je nad drobnimi cvetočimi rastlinami navdušil pri alpinističnih podvigih. Te je kasneje zamenjal z botaničnimi raziskovanji, vrt ob domači hiši pa spremenil v zbirko nenavadnih lepotic.
Danica Štefok je nedavno že naredila pripravek iz sode bikarbone, ki ga na vrtu uporablja pri zatiranju rastlinskih uši. Tokrat bo iz sode pripravila pralni prašek in piling mazilo.
V občini Šentjur pri Celju se ena od krajevnih skupnosti imenuje Proseniško. Bilo bi vse povsem običajno, če bi se karkoli v kraju imenovalo tako - Proseniško. Pa se ne. Če ne bi bilo obcestne table, bi mislili, da ste se ustavili v kraju Blagovna. Tako se namreč imeujejo tamkajšnje Športno društvo pa Konjeniški klub in pohodniška pot. Celo ribniku, do katerega nas usmerja tabla z napisom "Rajski otok", domačini pravijo Blagovna. Blagovna je ime tamkajšnjega vrtca in šole in nihče ne "gre na Proseniško", vsi "hodijo v Blagovno". Naša ekipa je za tokrtane Sledi raziskala tiste sledi, ki jih je na Proseniškem pustila nekdanja Blagovna.
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Strokovnjaki z različnih področij nas opozarjajo, da je Covit 19 tista realnost, ki bo spremila naše življenje na dolgi rok. Že to jesen ne bo šlo več samo za zdravstveni boj, ampak bo v igri predvsem ekonomsko in družbeno preživetje naše države in nas državljanov, pravijo. Svet, da ne bo nikoli več takšen, kot je bil. Ampak - ali niso prav spremembe edina stalnica tega sveta. Moji nocojšnji sogovorniki imajo znanje in izkušnje - tudi za odgovore na ta vptrašanja. Z nami bodo klinični psiholog Aco Prosnik, zdravstveni delavec Aleksander Jus, epidemiolog Zoran Simonović in vsestranski župan Peter Misja. Vzemite si čas za našo družbo - nocoj ob 20-ih na Televiziji Maribor.
Preglednik je oddaja, ki povzema najpomembnejše dogodke iz severovzhodne Slovenije, o katerih so poročali med tednom, in omogoča vpogled v aktualno dogajanje vsem gledalcem, ki med tednom niso mogli vsakodnevno spremljati programa Televizije Maribor.
Pripoved danes triindevetdesetletnega Staneta Kirna iz Kamnika pod Krimom, nekdaj znanega gostilničarja v Podpeči.
Izjemno pretresljiva in zgovorna freska razmer, v kakršne je tudi njega in njegovo družino pahnila druga svetovna vojna, ki je ob okupaciji usodno razdelila tudi naše ljudi.
Italijanski okupatorji so Staneta Kirna in brata Milana internirali v uničevalno taborišče na Rabu. Stane se je po več kot letu dni ob kapitulaciji Italije tam priključil partizanski Rabski brigadi ter se z njo vrnil Slovenijo. Med dopustom je prišel domov in ker se ni javil na poziv domobrancev, da se jim priključi, so prišli ponj in ga odpeljali. Pa se je kmalu znova zapletlo in sledili so trije meseci gestapovskega zapora v Ljubljani, potem spet pobeg domov. Zadnjih osem mesecev vojne je prestražaril kot domobranski policaj v Ljubljani, doživel domobranske prisege in zborovanja ter na koncu beg domobrancev, osvoboditev in prihod partizanov. Stane Kirn se je vrnil domov, a vojne zanj še ni bilo konec, kmalu je sledilo prisilno delo in znova zapor. Samo neverjetnemu spletu naključij in okoliščin ter včasih že prav ironični usodi se ima Stane Kirn zahvalit, da je lahko prestal vse stiske in preizkušnje vojnega in povojnega časa ter ostal živ. Njegov brat Milan je v rabskem taborišču privolil, da se bo, če bo izpuščen, priključil beli gardi, kasneje so ga mobilizirani partizani, med nemško ofenzivo se je skrival doma, nato so ga spet mobilizirali domobranci - in na koncu so ga ubili barjanski terenci.
