Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

V Ljubljani poteka FeKK - Festival kratkega filma, na katerem bodo jutri in v petek predvajali retrospektivo kratkih filmov enega najbolj znanih režiserjev novega romunskega vala Raduja Judeja, zato smo se pogovarjali z njegovim sodelavcem, filmskim montažerjem Cătălinom Cristuțiujem, ki je obiskal Slovenijo. Na Ptuju bodo jutri z javnim branjem Odprtega pisma Evropi uradno odprli festival Dnevi poezije in vina, že danes pa smo se v Ljubljani pogovarjali s častnima gostjama festivala, Valžino Mort in Pio Tafdrup. Predstavljamo tudi antologijo sodobnih pesnic Maribora Za robom jezika, ki je izšla pri založbi Litera, uredila pa jo je Kristina Kočan, med drugim programska vodja festivala Dnevi poezije in vina.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Bučko se razjezi na Pikico, ker ga neprestano oponaša. Bo lahko zakrpala njuno prijateljstvo in mu razložila, zakaj ga tako rada oponaša?

Še zadnje poletno jutro je pred nami. Predstavili bomo poklic tolmača in opozorili na spremembe v osnovnih šolah, v nostalgijo nas bo popeljala igra gumitvist, klinični dietetik dr. Benedik nam bo svetoval o sladki in slani prehrani, spomnili pa se bomo tudi vašega obiska naše 'Jutranje čajanke'. Za konec pa prihaja še nastop v živo skupine Ember. Z vami bodo Veronika K. Žajdela, Katja Treer, Andrej Geržina in Goran Obradović.

»Tradicionalen pouk književnosti je arhivski pouk, ki ne pride več v poštev,« pravi literarna zgodovinarka prof. dr. MILENA MILEVA BLAŽIĆ, ki poudarja, da je treba mladim literaturo približati na sodoben način: »Lahko je improliga, lahko je rap, lahko je tudi sinhronizacija … nikakor pa ne smemo preskočiti branja!«
Pesnik, pisatelj in eden izmed začetnikov improlige ANDREJ ROZMAN - ROZA pa nadaljuje: »Bistvo jezika je, da se razumemo. Pomembno je, da je jezik jasen in izrazen. Če je nekaj slovnično pravilno, še ni nujno, da je tudi jezikovno pravilno.«
V dokumentarnem filmu smo se zato podali iskat presečišča med teorijo in prakso. Mladi Improligaši oz. Šilaši (ŠILA je šolska improliga) se ob zabavni in sproščeni ustvarjalnosti srečujejo z različnimi zvrstmi jezika – od zborne do pogovorne in narečne slovenščine, predvsem pa se učijo rabe jezika v kontekstu jasnega izražanja idej in misli.
Eno zgodnejših zabavnih srečanj z bogastvom slovenskega jezika so tudi sinhronizirane risanke. Režiser in igralec JERNEJ KUNTNER pri sinhronizaciji družinskih celovečernih risank prisega na pestrost značajev, pri čemer rad posega po slovenskih narečjih in slengu. Risanke na TV Slovenija pa nagovarjajo naše najmlajše, zato režiserka NANA MILČINSKI in igralka MAŠA DERGANC k njihovi sinhronizaciji pristopata z veliko odgovornostjo do slovenskega jezika – risanke v ŽIV ŽAVU otroke jezikovno vzgajajo.
Osnovnošolca MAKS in BEN obožujeta kakovostno sinhronizirane risanke – tako tiste na velikem platnu kot ŽIV ŽAV na TV Slovenija. Ob tem Maks poudarja, kako pomembno je, da najprej usvojimo znanje pravilne rabe slovenščine, da bi se pozneje lahko sproščeno igrali z jezikom.

Stane Dolenc, nekdanji rdeči direktor, pade v drugo puberteto. Predčasno zapusti dobro plačano službo v železarni, prihranke naloži v hitro rastoče delnice, zase kupi jadrnico, dolgoletnega prijatelja iz JNA, Bora Čapčevića, ki v njegovi hiši najema prostor za lokal s čevapčiči, pa oprosti najemnine. Ko pride recesija, Dolenčevi ostanejo brez prihodkov, zato pobudo prevzame Stanetova žena Irma, ki v Jeklenicah opravlja službo neprofitne županje. V hišo pripelje Kitajce in Borotu zagrozi z izgonom...

Ko se je društvo Ciproš pred petindvajsetimi leti naselilo v alternativnem in takrat "zloglasnem" centru Pekarna, so mnogi opozarjali, da nihče ne bo prišel tja. Danes je povsem drugače. 170 kvadratnih metrov velika bukvarna je po petindvajsetih letih labirint čez milijon knjig vseh žanrov v številnih jezikih. Knjige v bukvarno Ciproš prihajajo z vseh koncev Slovenije. Številne so bile izdane v elitnih knjižnih zbirkah. "Bukvarna je, kako bi rekla, kot muzej založništva, ne le bukvarna, saj imamo neponovljive zbirke, omenim naj le Kondor in Školjko," pove predsednica društva, Marjanca Onič. Tako kot knjige, tudi ljubiteljice in ljubitelji knjig prihajajo od povsod; so različnih generacij, z različnimi željami. Dijake in dijakinje v Ciprošu pogosto zanima gradivo za seminarske naloge in obvezno branje, prav tako osnovnošolke in osnovnošolci največkrat iščejo knjige s seznama za domače branje, stare delovne zvezke in učbenike. Veliko je strokovne literature, po kateri marsikdo povprašuje. Mnogi obiskovalci med brskanjem po kupih najdejo knjigo, o kateri niso razmišljali, in jo za simbolni prispevek odnesejo domov. "Redno prihajajo tudi profesorice in profesorji, ki iščejo starejše izdaje učbenikov, ki so tudi po vsebini povsem enakovredni, če ne celo boljši od nekaterih novejših izdaj," pojasni predsednica društva, ki sodeluje pri vseh dejavnostih bukvarne, redno pa ji pomagajo prostovoljci in prostovoljke ter članice in člani društva.
Scenarij Simona Kopinšek, režija Primož Meško.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

V Evropski uniji že dobro leto traja žolčna razprava glede sprememb pravil o uporabi in prodaji gensko spremenjenih organizmov oziroma rastlin, ki so nastale z novimi genomskimi tehnikami. Ponekod so te že dolga leta dovoljene, najbolj so razširjene v Združenih državah in Argentini. V Evropski uniji so do zdaj veljala veliko strožja pravila, a to se utegne v kratkem spremeniti. Mnenja stroke o tem, kakšne bodo posledice, pa so zelo različna. Nekateri znanstveniki zagovarjajo stališče, da se bodo kmetje z novimi genomskimi tehnikami lažje prilagajali podnebnim spremembam in manj uporabljali pesticide, vsi skupaj pa se bomo tako izognili pomanjkanju hrane in nenadnim dvigom cen, drugi pa so glede uporabe novih tehnologij precej bolj zadržani. Preden takšna živila dovolimo, moramo dobro preveriti, kako bodo vplivala na zdravje človeka, okolje in biotsko raznovrstnost, poudarjajo. Čigava bo obveljala?

Reke in potoki so poplavljali od nekdaj in tudi suše niso nič novega. Še nedolgo tega smo govorili o petstoletnih in stoletnih poplavah in sušah, danes pa so te veliko bolj pogoste. Pridejo nenadoma in povzročajo katastrofe. Suše se pojavljajo celo tam, kjer jih nekoč niso poznali. Zakaj je tako? Podnebne spremembe so izmerjeno dejstvo, povzročamo pa jih ljudje sami. Klimatološki podatki potrjujejo, da se je Slovenija v zadnjih 30-ih letih ogrela za stopinjo in pol. Seveda segrevanja ne moremo ustaviti, lahko pa ga upočasnimo in se na podnebne spremembe ustrezno odzovemo. Kako bomo to storili?
*Za stopinjo preveč* je dokumentarni film, v katerem o podnebnih spremembah in nenadnih vremenskih pojavih spregovorijo klimatologi, agrometeorologi in hidrologi ter tudi tisti, ki jih vremenske katastrofe neposredno prizadevajo.

23. Monoštrska mednarodna likovna kolonija. V Slovenskem domu je ustvarjalo deset umetnikov iz petih držav.
Mala Evropa. V gledališki igri so nastopili predstavniki vseh narodnosti, Slovence je zastopala Noémi Illés.
Ansambel Štrk. Prleška zasedba se je predstavila tudi na Porabskem dnevu v Monoštru.

A Vendégem című adásban a Gere házaspárról láthatnak portrét.

V oddaji Moj gost si lahko ogledate portret zakoncev Gere.

Paul vse bolj resno razmišlja o zvezi z Michelle. Ker želi biti pošten do Lucy, ji to tudi pove.
Hildegard in Alfons po najdbi časovne kapsule obujata spomine ne skupaj preživeto življenje in zadovoljna odkrijeta, da so se jima izpolnile vse želje iz mladosti, razen ene Hildegardine, ki pa se utegne izpolniti zdaj.
Lucy prosi Belo, da bi ji kljub ločitvi pomagal pri poslu, a ta noče niti slišati o tem. Razočarani ljubimec zamenja tudi vse izmene, da ne bi več delal z nekdanjo ljubeznijo.
Dirk trdi, da nekaj čuti v nogah in se z Lindo odpravi k dr. Niederbühlu. Ta Dirka podvrže bolečinskemu testu, ki domnevnega invalida močno zdela, pri zdravniku pa še okrepi vero, da je res hrom.
Amelie po nesreči zlomi Timovo palico za polo in mrzlično išče novo, preden bi Tim izvedel za škodo.
Vanessa zaupa Amelie, da ima razmerje z Robertom in da ne bi imela nič proti, če bi se iz tega razvilo še kaj več.

STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Mavgli premaga Balo in ta hoče še eno tekmo. Lali predlaga, da se igrajo igro izzivov. Tabaki, ki je skrit v grmovju, Bali prišepne, naj Mavgliju naloži, da Šir kanu izpuli brčico.

Koyaa sede na stol, da bi pisal v delovni zvezek. Ko ga odpre, zvezek oživi in poleti kot metulj. Koyaa steče za njim, a ga ne more ujeti. Le ustvarjalna ideja mu lahko pomaga, da spet pride do zvezka!

V Evropi ima vsako gospodinjstvo v povprečju 70 elektronskih naprav, od katerih jih 10 ni več v uporabi ali so pokvarjene. Elektronske naprave, ki po uporabi postanejo e-odpadki, vsebujejo številne plemenite in redke kovine. V milijonu mobilnih telefonov je vgrajenih 34 kg zlata, 16 ton bakra in 350 kg srebra. Koliko teh snovi se reciklira? Na Kemijskem inštitutu so razvili ekološko sprejemljivejše recikliranje zlata iz odsluženih gospodinjskih aparatov in recikliranje platine. Na Inštitutu Jožef Stefan reciklirajo magnete z uporabo vodika. Litij je nujen za izdelavo baterij v električnih vozilih. Kako pa poteka njegovo recikliranje?

V Dnevno sobo prihaja nekdanji estradni par pevka Saša Lendero in glasbeni producent Miha Hercog. Polnila sta naslovnice, ko sta bila skupaj, javnost je zanimala tudi vsaka podrobnost o njuni ločitvi. Po dolgem času spet skupaj pred kamerami. Iskreno in brez dlake na jeziku. Le kaj bosta povedala?

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Dokumentarna oddaja, posneta proti koncu leta 2022, spremlja razvoj najnaprednejšega humanoidnega robota na svetu, imenovanega AMECA. Robot, priklopljen na umetno inteligenco ChatGPT-ja, deluje, kot bi bil živ. Ali torej ljudje postajamo vse bolj usklajeni s stroji in tehnologijo ali odvisni od njih? Ali smo nemara namenjeni proti izhodu iz živalskega kraljestva in nas čaka prihodnost, kakršno slika Terminator?

CYBORG SOCIETY / Velika Britanija / 2022 / Režija: Alex Verner

V šesti oddaji iz niza pogovornih oddaj o izzivih prihodnosti, v katerih poglede izmenjujejo najrazličnejši strokovnjaki in misleci, se bodo gostje lotili pravnih, etičnih in družbenih izzivov ob skokovitem razvoju umetne inteligence. Svoje misli bodo delili: dr. Maja Bogataj Jančič z Inštituta za odprte podatke in intelektualno lastnino ODIP, dr. Igor Bijuklič s Pedagoškega inštituta v Ljubljani in Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem ter Filip Dobranić z Inštituta za sodobno zgodovino.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

V Ljubljani se začenja 27. mednarodni festival Mladi levi. Tokratni bo za uvod postregel z velikim mednarodnim projektom Skupne krajine, nato se bo preselil na Tabor in v Staro mestno elektrarno. V Kranju bodo od danes na Kranj Foto Festu z osrednjo temo Kolektivni odziv vse do 28. septembra na različnih krajih v mestu pripravljali bogat program razstav, delavnic, predavanj in pogovorov. Več tudi o premieri plesne predstave ansambla MN Dance Company Brezmejni gib v amfiteatru gradu Kromberk in informansu z naslovom SEVERNI RED: AČ:: EL, ki je bil sinoči v telovadnici Šolskega centra na Aškerčevi v Ljubljani.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Nadaljevanka je posneta po resničnih dogodkih, ki so se zgodili leta 2014, in prikazuje obsežno ter dolgotrajno reševanje poškodovanega jamarja, raziskovalca in reševalca Josefa Häberleja.

Jama Riesending je najgloblja in najdaljša nemška jama, globoka 1148 in dolga 19.300 metrov. Odkrili so jo leta 1996, znana pa je postala prav zaradi obsežne enajstdnevne reševalne akcije, v kateri je sodelovalo več kot sedemsto mednarodnih reševalcev. Josef je imel hudo poškodovano glavo in njegovo življenje je viselo na nitki, obtičal je v globini 1000 metrov in približno 12 kilometrov od vhoda v jamo. Imel je neverjetno srečo, da so ga uspeli rešiti in da je bolnišnico zapustil že po dveh tednih.

ep. 1:
Na binkoštno nedeljo leta 2014 se v jami Riesending blizu Berchtesgadna ponesreči jamar Josef Häberle. Z usodno poškodbo glave leži na globini več kot 1000 metrov in več kot 12 kilometrov od vhoda v jamo. Medtem ko ga dva njegova soplezalca poskušata ohraniti pri življenju, se Ralf Sommer prebije nazaj na površje, da bi obvestil reševalce.

RIESENDING – JEDE STUNDE ZÄHLT / Deep Down / Nemčija, Avstrija, Švica / 2022
Scenarij: Jochen Alexander Freydank, Johannes W. Betz
Režija: Jochen Alexander Freydank
V glavnih vlogah: Verena Altenberger, Maximilian Brückner, Anna Brüggemann, Sabine Timoteo,
Beat Marti, Salvatore Greco, Sandy Lopicic, Isaak Dentler

Artbeaters sestavljajo štirje mladi, v tujini izobraženi jazz glasbeniki: Peter Ugrin (violina), Aleš Ogrin (klaviature), Jan Gregorka (električni bas) in Anže Žurbi (bobni). Ansambel v svojem repertoarju združuje vplive tradicionalnega jazza, new orleansa, swinga, kot tudi zvrsti sodobnega funka, reggaeja, drum'n'basa, housa, afro beata ter jazz rocka. Njihovo avtorsko glasbo bi najbolje opisali kot fusion jazz, zlitje različnih glasbenih stilov s poudarkom na glavnemu elementu jazza - improvizaciji. K njihovemu izvirnemu zvoku veliko prispeva violina, ki je med jazzovskimi zasedbami dokaj redek inštrument. Zasedba je v Romuniji meseca maja 2012 zmagala na mednarodnem jazzovskem tekmovanju (6. International Jazz Competition), na katerem je sodelovalo 170 glasbenih skupin iz celega sveta. Predvajali bodo posnetek, ki je nastal v slikovitem zunanjem ambientu starega mestnega jedra mesta Kranj. Urednik cikla oddaj Slovenska jazz scena: Daniel Celarec.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.