Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V Benetkah se danes s premiero filma Tima Burtona Beetlejuice Beetlejuice začenja tamkajšnji 81. mednarodni filmski festival, na katerem se bo v glavnem tekmovalnem programu za zlatega leva potegovalo 21 filmov. V Mini teatru smo si ogledali premiero predstave Dolgega dneva potovanje v noč avtorja Eugena O'Neilla v režiji Ivice Buljana, v kleti lendavskega gradu pa razstavo srbskega umetnika Nedima Hadžiahmetovića Mafe.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Očka in mamica nimata časa, da bi Njambu pomagala narediti klobuk za šolsko tekmovanje, zato ga naredi čisto sam. Gospa Jokinstok mu pokaže, kaj vse lahko dosežeš, kadar se zares potrudiš.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja poteka tudi v sodelovanju z RTV centrom Koper in RTV centrom Maribor, s čimer v živi program vnašamo še več lokalnih vsebin.
Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah in je upoštevajoč delež televizijskih gledalcev med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.
Amelia vsako leto postavi stojnico s kolački in zbira denar za otroško bolnišnico. Postala je že prava krajevna zvezdnica. Letos hoče bolnišnici pomagati tudi Toby in zraven Amelie postavi stojnico z limonado. Amelia ne more skriti nejevolje, in ko začne Toby streči limonado z obupnim okusom, vsi najprej posumijo, da je to zakuhala ona. Kaj pa, če je kriv Toby sam?
Ava organizira dobrodelni sejem. Vsi že vedo, kaj bodo ponudili na stojnicah, samo Ramona še vedno samo bulji v tablico in ne sodeluje. Ezra ji predlaga, naj bo vedeževalka, Ava pa je ogorčena. Vedežuje lahko samo tisti, ki ima dar za to. Ramona Avo že kmalu prepriča, da je prava za to nalogo. Pa ima res dar za vedeževanje ali za kaj drugega?
Nate je Chloe in vsem drugim prikrival, da mu je Sasha ponudila samostojno pogodbo. Ker je okleval
z odločitvijo, je Sasha prosila Chloe, naj ga pregovori. Oakley in Harry ne vesta, ali bo Nate zapustil skupino. Vsi se sprašujejo, kaj se bo zgodilo. Zato se Nate odloči, da jim bo zaupal čisto vse.
Enakost in enakopravnost sta pomembni področji tudi v športu. Projekt VERA, ki spodbuja enakopravnost športnic, spoštovanje njihovih pravic ter izboljšanje njihove zaščite in vrednotenja v športu, je dobil mesto tudi v Sloveniji. Ta se je pridružila Italiji, Franciji, Španiji, Portugalski in Belgiji.
Kakšen je položaj športnic v Sloveniji, kako materinstvo vpliva na športno kariero in kakšne so pogodbe športnic v temu obdobju? S kakšnimi težavami se srečujejo? Pa o kvotah v klubih in zvezah – o vsem tem se bomo pogovarjali z gostjama Anjo Milenković, koordinatorico projekta VERA in nekdanjo nogometašico, ter Marto Bon, predsednico Komisije za enakost spolov pri OKS-ZŠZ, nekdanjo vrhunsko rokometašico, reprezentantko, trenerko, selektorko, predavateljico.
Ljudje smo del narave – če hočemo ali ne. Od narave je odvisno naše preživetje. Vendar z naravo ravnamo zelo negospodarno. Leta 2020 je človeštvo vse naravne vire v letu porabilo do 22. avgusta. Evropa celo prej, že 10. maja, Slovenija pa še prej, 26. aprila. Če bi vsi živeli tako, kot živimo in kot porabljamo naravo v Sloveniji, bi pravzaprav potrebovali skoraj tri planete. Obnovljivi viri se kratko malo ne obnavljajo dovolj hitro.
K Dolenčevim prihaja na obisk Irmina prijateljica, avstrijska plemkinja Lotti. Ta ima sina edinca, ki bi bil za ženitev z Anjo mnogo primernejši kot sosedov Mile. Irma hoče na Lotti napraviti čim boljši vtis. Staneta nagovarja, naj uredi, da bi Boro vsaj za en večer zaprl lokal, s tem pa preprečil hrup in smrad po čevapčičih. Ker Stanetu to ne uspe, vzame krmilo v roke Irma. Borotu se zlaže, da je Lotti visoka živina v EU, ki lahko zagotovi nepovratna sredstva za prenovo lokala. Borotu svetuje, naj skupaj z družino zaigra, da gre za fin lokal z evropsko vizijo. Boro je navdušen, vendar kasneje ne gre vse po načrtih…
Pred sto leti je več žensk rodilo deset in več otrok kot pa enega samega, medtem ko se število edink in edincev danes vztrajno povečuje.
In to ne samo na Kitajskem, kjer je vrsto let veljala politika enega otroka, temveč tudi na Zahodu, kjer bo vsak četrti otrok odrasel brez bratov in sester. Evropa se stara, živimo v času poudarjenega individualizma in narcisizma, zato je avtorja Žigo Valetiča, ki ima tudi sam izkušnjo edinstva, zanimalo, do kakšne mere so edinci vplivali na podobo današnjega sveta, kje so razlogi, da jih je vedno več in ali dejansko držijo vsi stereotipi o njih. Film nam pokaže šest portretov naključno izbranih posameznic in posameznikov, od otroka do starostnika, o njih pa spregovorijo tudi njihovi starši, prijatelji in ostali sorodniki.
Skozi lahkotne družinske orise vidimo, kaj je za edince značilno v različnih življenjskih obdobjih, v partnerstvu, delu in prijateljstvu, kakšna so njihova notranja protislovja, kako gledajo na svet in na medčloveške odnose. Film postreže z nekaj statistike, vendar ne ponuja hitrih zaključkov, temveč odpira polje razmisleka in interpretacijo prepušča gledalkam in gledalcem. Portretiranci prihajajo iz vse Slovenije, večinoma so to ljudje iz »sosednje ulice«, med katerimi se znajdeta tudi mariborska pevka Bilbi ter ljubljanski igralec Demeter Bitenc. Zlasti Bitenc in pa avtorjev ded, ki sta že presegla devetdeset let, nam fenomen edincev osvetlita tudi zgodovinsko, skozi preobrazbe minulega stoletja.
Filmska premiera pa je postavljena prav v čas obeleževanje mednarodnega tedna družin.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
Banki NKBM in SKB sta se ta teden združili in preimenovali v OTP banko. To predvsem za dosedanje poslovne partnerje SKB-ja prinaša kar nekaj sprememb, ki si jih bomo podrobno ogledali. Preverili smo tudi, kakšne obresti slovenske banke ponujajo za depozite. Pod črto: čeprav so jih lani začele nekoliko dvigovati, te praviloma še vedno ne pokrijejo niti višine inflacije. Kam torej vlagati prihranke, da naš denar ne bo izgubljal vrednosti?
Sir Ralph je odpustil svojega butlerja, ta pa se maščuje tako, da pove, da je imela njegova žena dolgotrajno afero z lordom Meldrumom. Sir Ralph je besen in gre k Meldrumu, katerega skušajo zaščititi ostali prebivalci hiše.
YOU RANG, M'LORD? / Velika Britanija / 1988–1993
scenarij: David Croft, Jimmy Perry
režija: David Croft, Roy Gould
v glavnih vlogah: Paul Shane (Alf Stokes), Jeffrey Holland (James Twelvetrees), Su Pollard (Ivy Teasdale), Perry Benson (Henry), Barbara New (Mabel), Brenda Cowling (gospodinja Lipton), Donald Hewlett (Lord George Meldrum), Michael Knowles (Teddy Meldrum), Mavis Pugh (Lady Lavender), Susie Brann (Poppy), Catherine Rabett (Cissy), Angela Scoular (Lady Angela Shawcross), John Horsley (Sir Ralph Shawcross), Bill Pertwee (policist Wilson)
Lucy izve, da Michelle načrtuje potovanje okrog sveta, in se sprašuje, kako resno je sploh razmerje med njo in Paulom. Takoj izrabi priložnost za pogovor z njim in mu razkrije čustva. Močno ga preseneti. Ne ve pa, da njen izliv srca posluša še nekdo.
Werner in Robert sta besna, ko njun hotel zavzamejo mladi gostje, željni zabave. Ariane se na skrivaj veseli, da se njen načrt uresničuje, Cornelia pa se odloči, da bo poskusila obvladati položaj. Toda s tem si nakoplje Wernerjevo jezo.
Ariane in Karl počasi obujata medsebojno zaupanje. Karl poln upanja nekdanji ženi predlaga nov začetek. Ariane bi se zaradi tega morala odreči maščevalnemu načrtu. Je pripravljena na to?
Rosalie želi Andréja in Michaela prepričati, da je odlična življenjska svetovalka, zato pošteno zaviha rokave. Ko prideta domov, ju čaka neprijetno presenečenje, saj je Rosalie odstranila vse pohištvo iz dnevne sobe.
Steffen upa, da je neprijetnega ukvarjanja s Timom dokončno konec. Toda Amelie nenadoma zapeče vest in razmišlja, da bi Timu povedala resnico o uničenem jabolčniku. Steffen ji prepričljivo zagotovi, da bo izgubila Tima, on pa Franzi, če bi kdaj izvedela resnico.
STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Rumeni cmokec z žgečkljivim peresom prežene druge cmokce v lužico lepila, kjer pa vsi obtičijo! Ali bo Rumeni cmokec našel domiselno rešitev in jih rešil?
Letos mineva 100 let od podelitve Nobelove nagrade za fiziologijo in medicino za odkritje inzulina. Od leta 1922, ko je prvi otrok s sladkorno boleznijo tipa 1 prejel inzulin, se raziskovalci trudijo odkriti nove načine zdravljenja in obvladovanja bolezni. Napredek je izjemen. Danes imajo bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1 lahko inzulinsko črpalko, ki neprekinjeno meri raven glukoze in dovaja inzulin glede na podatke, ki jih sporoča senzor. Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 pa bodo inzulin kmalu lahko dodajali le enkrat na teden. Raziskovalci iščejo še druge rešitve, na primer presaditev celic beta, ki jih pri sladkorni bolezni tipa 1 napade naš imunski sistem.
Sladkorna bolezen je najbolj razširjena kronična bolezen na svetu, s katero živi vsak deseti zemljan, in več kot 90 % jih ima sladkorno bolezen tipa 2. Do leta 2050 se bo število obolelih predvidoma več kot podvojilo.
H gostiteljici Karin Sabadin v Dnevno sobo prihaja ena vodilnih britanskih strokovnjakinj za neplodnost dr. Larisa Corda, sicer specialistka ginekologije in porodništva, ki je delovala znotraj javnega zdravstvenega sistema, a zna na izzive (nepolodnosti) pogledati izven ustaljenih metod. S svojimi prijemi pomaga parom po vsem svetu, v okviru evropske turneje se je ustavila tudi v Sloveniji.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Kaj je šlo narobe, da so se razmere med romsko manjšino in večinskim prebivalstvom na jugovzhodu tako zaostrile? Zaradi neučinkovitosti institucij pri odzivu na vlome, rope, nasilje in črne gradnje so župani in prebivalci čedalje bolj jezni. Kam so šli vsi milijoni, ki jih država deli na vse konce za večjo vključenost, zaposlenost in šolanje Romov?
Razmah družbenih omrežij, kot so Facebook, YouTube, Instagram in TikTok, je prinesel nov pojav: objavljanje posnetkov otrok in njihovo izkoriščanje na spletu. V prvih 13 letih življenja povprečnega otroka njegovi sorodniki objavijo 1300 njegovih slik. Nekateri starši s sledilci na družbenih omrežjih delijo vse, tudi najbolj zasebne trenutke otrokovega življenja, in se ne zavedajo, da bodo objave najverjetneje ostale na spletu za vedno. V filmu spoznamo 24-letno Američanko, ki se ne upa predstaviti s pravim imenom, saj je bila kot otrok žrtev materine obsedenosti z objavljanjem njenih posnetkov na spletu. Tam so otroške fotografije in videoposnetki na voljo vsem, tudi pedofilom. Starši s takšnimi objavami otrok ne izpostavljajo le radovednosti neznancev in norčevanju, pač pa gre v nekaterih primerih celo za prikrito otroško delo. Nekateri starši namreč priljubljenost objav, povezanih z otroki, izkoriščajo tudi za zaslužek. Postali so vplivneži, ki oglašujejo najrazličnejše izdelke in jih prodajajo sledilcem ter se s tem preživljajo, ne da bi imeli njihovi otroci pri tem kakšno besedo.
TURNING CHILDHOOD INTO CONTENT: THE DANGERS OF SHARENTING / ENFANTS SOUS INFLUENCE / Francija / 2023 / Režija: Élisa Jadot
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V Mariboru se je začel 18. mednarodni festival Platforma sodobnega plesa, ki bo do sobote ponudil 10 plesnih in gibalnih predstav. Tema je "Polnih 18" ali Prehod v polnoletnost. V murskosoboškem Gledališču Park smo bili na odprtju festivala Fronta, v Pokrajinskem muzeju Maribor pa smo si ogledali fotografsko razstavo Gugalnik idej Branimirja Ritonje. V predvolilno razgreti nemški deželi Turingiji, kjer vse bolje kaže skrajno desnim idejam in strankam, pa je gledališče Rudolstadt dvignilo veliko prahu s predstavo Ni lepše države – o skupini neonacistov.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Pisana paleta priseljencev je od nekdaj vplivala na družbeno življenje in bogatila umetniško krajino na vseh področjih, od filma, glasbe do likovne umetnosti. Na začetku 20. stoletja so se umetniki v Parizu s težavo prebijali iz dneva v dan, danes te slikarje slavi ves svet: Španec Pablo Picasso, Nizozemec Piet Mondrian in Marc Chagall, ki je bil beloruskega rodu. V oddaji smo raziskali, kdo so priseljeni umetniki, ki ustvarjajo pri nas, zakaj so pomembni za naš prostor in kako jih sprejema naša država. V oddaji predstavljamo pisatelja palestinskega rodu Muhameda Al Munema, ki je prestal 42 dni dolgo pot od Sirije do Slovenije, tajvanskega fotografa Simona Changa, režiserko srbskega rodu Ivano Djilas in perujskega uličnega glasbenika Luigia Mendeza, ki ga je k nam pripeljala ljubezen. Svoje zgodbe so z nami delili še akademska slikarka Nevena Aleksovski, ameriški glasbenik Chris Eckman ter članici drušva Anatolija Selma Yazici in Birsen Arslan.
Dokumentarni film Round Trip je portret slovenskega glasbenika Zlatka Kaučiča, ki je leta 2018 slavil 40-letnico delovanja. Film nas popelje skozi pričevanja mojstrov sodobne improvizirane glasbe, Kaučičevih prijateljev in družinskih članov. Po koščkih izvemo, kdo Zlatko Kaučič pravzaprav je ter kakšen je bil njegov doprinos h glasbi v Sloveniji in po svetu.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.