Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.

UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Sobota je in Tjaša mora v največji gneči z očkom po nakupih. Da bi hitro opravila, si trgovino predstavlja kot dirkališče, očka pa spremeni dirkalni voziček. Očka drvi po prehodih, Tjaša pa gleda nakupovalni seznam in s polic nabira, kar potrebujeta.

Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. V rubriki »Ali je res?« raziskujemo in iščemo odgovore na večne dileme, znani Slovenci pa vam ponudijo idejo za zajtrk. V rubriki Jutranji heroji spoznavamo posameznike, ki so s svojimi dejanji navdihnili skupnost in pokazali, kaj pomeni biti pravi junak vsakdanjega življenja. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut in domače lekarne, v kateri predstavljamo naravne rešitve za vsakodnevne težave. Skok v nov teden bo lepši v družbi oddaje Dobro jutro!

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Kaj lahko delamo, če zunaj divja nevihta? Cmok se zelo boji bliskov in grmenja, zato se skriva v omari. Otroka, ki prideta na obisk, ga ne najdeta. Iz omare daje navodila za pripravo zdravih mafinov s sadjem. Ko je nevihta mimo, so pečeni dišeči kolački. Cmok premaga strah pred nevihto, pecivo pa ponudijo še škratku Bobku.

15. septembra, na god Žalostne Matere Božje, bo v Katoliški cerkvi prvič dan žalujočih.

15. septembra, na god Žalostne Matere Božje, bo v Katoliški cerkvi prvič dan žalujočih. Zakaj je žalovanje pomembno, kako preobrazimo bolečino? O tem je v novi knjigi razmišljal p. dr. Ivan Platovnjak, ki v Ignacijevem domu duhovnosti s sodelavci vodi tudi program za žalujoče. Ob izgubi in misli na smrt nam marsikdo pomaga vstati in iti naprej s sočutjem.
Na Teološki fakulteti v Ljubljani so pred tednom na Konferenci o liturgiji in liturgični glasbi udeležencem približali lepoto pete liturgije. Na nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije, ki je letos posvečena škofu Frideriku Ireneju Baragi, nam v Muzeju krščanstva na Slovenskem odkrivajo njegovega ožjega sodelavca, Janeza Čebulja.

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Zbirka Pesmi štirih je dokaz, da poezija še vedno buri duhove, pa četudi v dobi prevlade nič kaj poetičnih družabnih omrežij.
Nekaj je bilo v zraku tiste pomladi leta 1953. V kinu so se generacije raznežile ob filmu Vesna, pomanjkanje papirja pa je leta 1953 združilo glasove Kajetana Koviča, Janeza Menarta, Cirila Zlobca in Toneta Pavčka v pesniško knjižico z naslovom Pesmi Štirih. Pesniki in bralci so si želeli oddahniti od graditeljstva povojne poezije in so spet razmišljali o življenju, ljubezni - in o poeziji. Četudi si kritiki glede pomena zbirke še vedno niso enotni, v oddaji iz serije 50 knjig tri četrt stoletja pozneje iščemo odgovor na vprašanje o poeziji. Najdemo ga v kratkih pogovorih z mladimi iz krožka gimnazije Vič, ki pod mentorstvom prof. Marjetke Krapež ponovno skušajo odgovoriti na večno vprašanje o tem, kako pesmi spreminjajo življenja. Zbirka Pesmi štirih je tako dokaz, da poezija še vedno buri duhove, pa četudi v dobi prevlade nič kaj poetičnih družabnih omrežij.

Hema Krška je živela okoli leta 1000 in je bila pomembna osebnost srednjega veka in priljubljena svetnica. Povezana je bila tudi s Pilštanjem na Kozjanskem, umrla pa je v Krki na Koroškem, zato slovenske in avstrijske kraje povezuje Emina romarska pot. Z ekipo smo odkrivali njeno življenje in delo ter obiskali tako Kozjansko kot Krko na Koroškem. V Krki je veličastna stolnica, ki sodi med najpomembnejše avstrijske kulturne spomenike, v njej pa je tudi Hemin grob, kamor so nekdaj množično romali Slovenci. Pred skoraj tridesetimi leti pa je ta kraj obiskal tudi papež Janez Pavel II.

Milena Zupančič je del nacionalnega spomina že več kot pol stoletja. Poznamo jo kot Meto v Cvetju v jeseni, Mimiko v filmu Moj ata, socialistični kulak, glavne vloge pa je odigrala tudi v številnih drugih filmih in gledaliških predstavah doma in po svetu. Za svoje delo je prejela nešteto nagrad, od Borštnikovega prstana, Prešernove nagrade, več puljskih aren do Badjurove nagrade, bila je Slovenka leta. V tokratnem Intervjuju je z gledalci delila spomine na različna snemanja in sodelovanje z velikimi imeni slovenskega filma, anekdote in svoj pogled na bolezen in staranje. Tako kot gledališki oder je tudi televizijski studio napolnila s pozitivno energijo, in čeprav mislimo, da o njej vemo vse, je izdala marsikatero skrivnost. Nam pa jo je uspelo večkrat presenetiti, tudi s posnetki, ki jih ni videla še nikoli. Oddajo je pripravil in vodil Zvezdan Martić.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Koalicija se je sestala na rednem septembrskem vrhu in pretresala uresničitev koalicijske pogodbe in reforme, o kadrovskih zadevah se udeleženci zasedanja niso pogovarjali. Med tem je zastalo potrjevanje komisarske kandidatke Marte Kos, ker opozicija zahteva pojasnila, zakaj je odstopil Tomaž Vesel. Zanima jo tudi, ali je na odstop kakor koli vplivala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Gosta: Uroš Esih iz Dela in Gregor Repovž iz Mladine.

Karibi obsegajo več kot 7000 otokov. Z belimi peščenimi plažami in turkiznim morjem so za mnoge sanjski počitniški cilj. Manj je znano, da tam živi veliko zanimivih in nenavadnih divjih živali, zaradi česar so Karibi paša za oči za vsakega ljubitelja narave. Liz Bonnin bo obiskala štiri karibske regije, kjer bo spoznala osupljiva in veličastna bitja ter varuhe teh dragocenih ekosistemov.

1. del:
V prvem delu bo Liz raziskala Hispaniolo, drugi največji otok. Opazovala bo, kako krokodilje samice ležejo jajca, pomagala reševati plamence iz letovišč in iskala haitskega ploskorila, izmuzljivega malega sesalca, ki izvira še iz dobe dinozavrov. V narodnem parku Los Haitises živi skoraj 200 vrst ptic, samo ena pa je osvojila srca domačinov. Tu najdemo kanjo vrste Buteo ridgwayi, po kateri so poimenovali otroško bejzbolsko ekipo. V igri se preizkusi tudi Liz.

WILD CARIBBEAN WITH LIZ BONNIN / Velika Britanija / 2023 / Režija: Caroline O'Shaughnessy

V Ankaranu se že skoraj 50 let srečajo otroci iz Koroške, da bi skupno stopali v ustvarjalno gledališki svet.
O tem z glavnim organizatorjem Milanom Pikom.
Pričakujemo vas v S-prehodih.

Na 631. pliberškem jormaku so v šotoru SPD Edinost, v Svaveji uti, v slovenski oddaji voščil Čestitamo in pozdravljamo Jošku Hudlu podelili odlikovanje za 30 let uspešnega delovanja v Slovenskem društvu upokojencev Pliberk.
V Dobu pri Pliberku smo obiskali Emila Omana, ljubiteljskega likovnega ustvarjalca, ki sta mu v prostem času svinčnik in papir najljubša spremljevalca. Tema njegovih slik in skulptur so človek, oči in usta.
Pri Katoliškem prosvetnem društvu Planina v Selah so tudi letos vabili na plesni tečaj za mladino in odrasle. Sodelovali so pari iz Sel in z Obirskega. Po navodilih plesne učiteljice Valentine Kunauer so se naučili korake in figure k sodobni in narodnozabavni glasbi.
Nepozabno poletje (7. del) – po dramatičnem koncu prejšnje epizode se odnosi med skupinama še zapletejo.
http://slovenci.orf.at

Robert se sporeče s Kornelijo, ki se užaljena umakne s projekta eko hotela. Ko pa vidi, da ima Robert težave, mu znova pomaga. Ta ji je hvaležen in jo prosi, naj spet sodeluje z njim. Lotita se dela in celo Vanessa mora malo počakati. Franzi je zelo razočarana, ko ji Tim sporoči, da bo dogradil hlev in da se mora odpovedati gredicam. Steffen in Amelie sta prepričana, da je njun načrt uspel, a Tim razmisli o posledicah svoje odločitve in se odloči, da gredice lahko ostanejo. Robert in Werner se še naprej prepirata o srečanju starodobnikov in Christoph to poskusi izkoristiti v svoj prid. Wernerju ponudi možnost, da bi shod organiziral brez Robertovega soglasja. Albert se želi vrniti na Knežji dvor, a ko gre na pogovor z Wernerjem, sreča Hildegard, ki je ravno dala odpoved.

STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Rdečka in grahozavri naletijo na izgubljenega mladička pakčojdaktila, ki še ne zna vzleteti. Odločijo se, da ga bodo naučili letenja, da se bo lahko varno vrnil k družini. Lekcije pa pakčojdaktilčka le užalostijo. Ko ga skušajo razvedriti, ugotovijo, da začne plahutati s krili, kadar se smeje.

Vsepovsod po svetu so domači ljubljenčki del družine. Z njimi si delimo dom, toda ali jih v resnici dobro poznamo? V tej seriji se bomo poglobili v njihova življenja in tako razkrili marsikaj, kar so do zdaj skrivali. Spoznali bomo osupljive živali z vsega sveta in z napredno tehnologijo pokazali, kaj vse zmorejo.

3. del
Naši domači ljubljenčki so od svojih divjih prednikov podedovali izjemne športne veščine, danes pa nam s svojimi neverjetnimi vragolijami vzbujajo osuplost in veselje. Spoznali bomo podgane, ki lovijo ravnotežje po žicah nad ulicami New Yorka, pse, ki premagajo še tako izurjenega tekača, in plazilce, ki so s svojim jezikom pravi ostrostrelci.

THE SECRET LIFE OF OUR PETS / Velika Britanija / 2021 / Režija: Rob Neil

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

S predsednikom vlade o zapletu s slovenskim kandidatom za komisarja, načrtovanih reformah in očitkih, da je vlada pravi čas zanje že zamudila, o kritikah, da popoplavna obnova poteka prepočasi, in drugih aktualnih vprašanjih. Po pogovoru s predsednikom vlade bomo vse to komentirali še s predsednikoma obeh opozicijskih strank. Pogovor s predsednikom vlade in zatem še pogovor z opozicijo.

S predsednikom vlade o zapletu s slovenskim kandidatom za komisarja, načrtovanih reformah in očitkih, da je vlada pravi čas zanje že zamudila, o kritikah, da popoplavna obnova poteka prepočasi, in drugih aktualnih vprašanjih. Po pogovoru s predsednikom vlade bomo vse to komentirali še s predsednikoma obeh opozicijskih strank. Pogovor s predsednikom vlade in zatem še pogovor z opozicijo.

Bi lahko desnica onemogočila Marto Kos, bi lahko Janez Janša onemogočil Bruselj in ali bi lahko konec schengenskega območja pomenil konec Evropske unije, bosta pojasnila dr. Janja Hojnik s Pravne fakultete v Mariboru in dr. Matjaž Nahtigal s FDV-ja. Ali je vlada javno zdravstvo res ločila od zasebnega, pa bo pojasnil dr. Dušan Keber iz iniciative Glas ljudstva, nekdanji minister za zdravje.

Ogledali smo si predstavo Šivi, ki obravnava razmerje med vojno, njenimi posledicami in umetniškimi praksami. Z avtorjem predstave, Damirjem Avdićem, smo se pogovarjali tudi o ustvarjanju med vojno, umetniški svobodi, odnosu do nostalgije in družbenem angažmaju. Ena od gostij letošnje prireditve Kranj Foto Fest je bila iransko-kanadska fotografinja Kiana Hayeri. Razstava njenih del, ki ima naslov Obljube, vpisane v led, puščen na soncu in je na ogled v galeriji Fotografija v Ljubljani, razkriva vsakdanjik afganistanskih žensk med letoma 2018 in 2021, ko so Talibani uničili vse, kar je bilo v 20 letih v Afganistanu doseženega na področjih svobode izražanja, pravic žensk in izobraževanja. Pogovarjali smo se še z Zlatkom Burićem, prvim hrvaškim igralcem z evropskim oskarjem. Tega je prejel za vlogo ruskega oligarha v filmu Trikotnik žalosti. Njegova igralska pot je nekoliko neobičajna, pri štiriinštiridesetih letih se je bolj kot ne po naključju z manjših gledaliških odrov »preselil« še na filmsko platno – in uspelo mu je. Burić o sebi rad pove, da je kulturni aktivist, in kljub velikemu uspehu ostaja skromen.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

V Prešernovem gledališču Kranj smo bili na premieri prve slovenske uprizoritve besedila Kot vsa svobodna dekleta Tanje Šljivar, v Galeriji Y pa na razstavi Totem in tabu slikarke Ive Tratnik. Prelistali smo novosti Cankarjeve založbe, tudi pesniško zbirko Rodna doba Nine Medved. V petek smo bili na otvoritvi Alternativnega kulturnega centra Nama v Škofji Loki, na koncertu Tomaža Hostnika in U$IŁ, spomnili pa se bomo tudi skladatelja Aleša Kersnika (Delial) ter kitarista in komponista Zorana Crnkoviča, ki je v 70. letih po vsej nekdanji Jugoslaviji blestel s progresivno rockovsko zasedbo Jutro.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Novoizvoljeni notranji minister Francesco Cossiga vodi posvet, ki ga je sklical po ugrabitvi Alda Mora. Zaradi dogodka ga peče vest in vse teže se spopada z napetostjo. Kriminalisti v časopisih objavijo fotografije pripadnikov Rdečih brigad, za katere sumijo, da so vpleteni v ugrabitev. Medtem Rdeče brigade ministru Cossigi, Morovemu tajniku in Morovi ženi pošljejo Morova pisma. Predsednik Krščanskih demokratov predlaga tajna pogajanja, toda premier Andreotti zavrača pogajanja s teroristi. Ameriški svetovalec, strokovnjak za zajetja talcev, Cossigo pomiri, da Rdeče brigade Mora ne bodo ubile, a se je vseeno treba pripraviti tudi na to možnost.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.