Pokojna, nekdanja učiteljica v Solkanu, nam predstavi pretresljivo usodo narodno zavedne družine iz Čepovana, kjer je odraščala s starši in šestimi sestrami.

Izjemno pričevanje Antonije Kofol, rojene leta 1925 in žal že preminule, nas popelje v Čepovan severno od Gorice, v hribovsko vas in dolino, kjer je živela družina Kofol: oče, mama in sedem hčera.
Izvor družine je najverjetneje plemiški, oče je uspešno vodil veliko posestvo, h kateremu so spadali gozdovi in pašniki. Vsem hčeram je želel dati možnost šolanja in študija. To je bilo obdobje, ko so
na Primorskem vladali Italijani, kar je oče kot zaveden Slovenec še kako občutil. Italijanski učitelji so preganjali slovenščino, tudi kaka klofuta je padla. Oče pa doma ni dopustil, da bi hčere
izrekle kako italijansko besedo. Vzgojene so bile v odporu do Italijanov in v velikem spoštovanju vsega, kar je slovensko. Običajno vaško in družinsko vzdušje se je pretrgalo kmalu po začetku vojne,
že ko so tudi v te kraje prihajali partizani, te pa so preganjali Italijani in pozneje Nemci. Antonija se spomni velike evforije, ki je nastopila po kapitulaciji Italije septembra 1943, a po prihodu nemškega okupatorja so se razmere še zaostrile. Nemci so dolino dvakrat bombardirali in velikokrat napadli partizanske postojanke na takratnem t. i. osvobojenem ozemlju.
Kofolovi so partizane kot večina Primorcev podpirali, gmotno in tudi sicer. Starejše hčere, tudi Antonija, so poučevale v partizanski šoli, oče je bil dejaven v gibanju samem. Vendar pa so ljudje opazili velike razlike med partizanskim vodstvom in običajnim moštvom. Štab 9. korpusa je bival v večji gostilni: »To se je videlo, da so lepo oblečeni, so imeli najboljše orožje in živeli dobro. Po drugi strani smo videli partizane, ki so prihajali lačni, raztrgani mimo … Je bila velika razlika.«
Po koncu vojne naklonjenost Kofolovih partizanom ni veliko veljala. Ker so bili veleposestniki in bogatejši, so ljudi ščuvali proti njim in jim obljubljali njihovo zemljo: »Smo doživeli, da so imeli kakšen sestanek in potem so šli protestno skozi vas, med vojno že, in so šli mimo naše hiše in vpili: Dol z reakcijo, dol z reakcijo. To smo občutili.« Kmalu so bili kot na tisoče drugih slovenskih kmetov deležni razlastitve, ponižanja in preganjanja, zlasti očeta je to dotolklo. Družinska tradicija se je s tem razbila, ena od sester, ki je pozneje zbežala v tujino, je bila mučena v zaporu v Ajdovščini. Antonija je postala učiteljica, uživala je v svojem poklicu, a hkrati ni čutila svobode, saj je vse življenje prikrivala svoje prepričanje.

Sobota v Planici že tradicionalno prinaša zadnjo ekipno tekmo letošnje sezone smučarskih skokov. V prenosu boste lahko spremljali že poskusno serijo, nato pa še obe seriji boja za zmago. Favoriti preizkušnje so Slovenci, ki so v Vikersundu osvojili zlato ekipno medaljo na svetovnem prvenstvu v poletih. Naša reprezentanca se je na domači letalnici do zdaj veselila dveh ekipnih zmag, v letih 2013 in 2015. Tekma bo pomembna tudi za Avstrijce in Nemce, ki se borijo za zmago v pokalu narodov. V bogatem studijskem programu boste skakalce po nastopih lahko tudi videli in slišali, poleg tega se bomo spomnili številnih uspehov naših v tej sezoni.

Kaj se zgodi, ko z električnim avtomobilom zapeljemo v vodo? Mi smo to preverili v Pirenejih, na terenskem poligonu, ki ga lasti štirikratni prvak vztrajnostnega relija Dakar Nasser Al-Attiyah. Skoraj polmetrski blatni luži smo izpostavili baterije v dnu predserijske, zamaskirane toyote BZ4X, prvega Toyotinega polno električnega avta.

Generacije otrok in mladih (in zdaj tudi že staršev) so zrasle in še rastejo z junaki velike uspešnice Primoža Suhodolčana Košarkar naj bo.

Košarkar naj bo je zgodba o lenem, nerodnem, vedno lačnem in neskončno visokem Ranti (tako velik, da bi lahko žirafam kravate zavezoval), ki se mu življenje postavi na glavo, ko ga nekega dne učitelj telovadbe Salta povabi v košarkarsko ekipo. S tem se za Ranto začne razburljiva pot, pri vseh šolskih in obšolskih dogodivščinah pa ga spremlja in spodbuja duhoviti prijatelj/menedžer Smodlak. Iz lene nerode počasi zrase zagrizen športnik, zvest prijatelj in privlačen fant. Pot velike spremembe otroka v mladostnika film prikazuje z razigranostjo, humorjem in naklonjenostjo ter predstavlja pozitiven pristop k otroškemu razmišljanu in ponuja upanje za vsakega učenca, da lahko s prizadevanjem uspe tako v šoli kot drugje.

Suhodolčanovo razigranost in humor so odlično upodobili mladi igralci Klemen Kostrevc (Ranta), Matija Brodnik (Smodlak) in Gaja Filač (Metka), v odraslih vlogah pa jih imenitno spremljajo Marko Miladinović (Salta), Gojmir Lešnjak Gojc (Tundra), Lado Bizovičar (Tini Trska) ter zaskrbljena starša Ana Maria Mitić in Matjaž Javšnik.

Pred sto leti je več žensk rodilo deset in več otrok kot pa enega samega, medtem ko se število edink in edincev danes vztrajno povečuje.

In to ne samo na Kitajskem, kjer je vrsto let veljala politika enega otroka, temveč tudi na Zahodu, kjer bo vsak četrti otrok odrasel brez bratov in sester. Evropa se stara, živimo v času poudarjenega individualizma in narcisizma, zato je avtorja Žigo Valetiča, ki ima tudi sam izkušnjo edinstva, zanimalo, do kakšne mere so edinci vplivali na podobo današnjega sveta, kje so razlogi, da jih je vedno več in ali dejansko držijo vsi stereotipi o njih. Film nam pokaže šest portretov naključno izbranih posameznic in posameznikov, od otroka do starostnika, o njih pa spregovorijo tudi njihovi starši, prijatelji in ostali sorodniki.
Skozi lahkotne družinske orise vidimo, kaj je za edince značilno v različnih življenjskih obdobjih, v partnerstvu, delu in prijateljstvu, kakšna so njihova notranja protislovja, kako gledajo na svet in na medčloveške odnose. Film postreže z nekaj statistike, vendar ne ponuja hitrih zaključkov, temveč odpira polje razmisleka in interpretacijo prepušča gledalkam in gledalcem. Portretiranci prihajajo iz vse Slovenije, večinoma so to ljudje iz »sosednje ulice«, med katerimi se znajdeta tudi mariborska pevka Bilbi ter ljubljanski igralec Demeter Bitenc. Zlasti Bitenc in pa avtorjev ded, ki sta že presegla devetdeset let, nam fenomen edincev osvetlita tudi zgodovinsko, skozi preobrazbe minulega stoletja.
Filmska premiera pa je postavljena prav v čas obeleževanje mednarodnega tedna družin.

Priznani slovenski glasbenik Lado Leskovar praznuje 80 let. Ob 60-letnici svojega glasbenega delovanja je pripravil čudovit večer poln legendarnih popevk, spominov in velikih prijateljstev. Pregled njegovega zanimivega življenja torej. V polni Gallusovi dvorani Cankarjevega doma so se mu pridružili številni prijatelji, ki so se mu poklonili ob tem velikem jubileju: Janez Hočevar Rifle, Nuša Derenda, Anika Horvat, Momčilo Bajagić Bajaga, Ibrica Jusić, Magnifico, Adi smolar, Samuel Lucas, Sanja Ilić, Zijah Sokolovič, Boris Cavazza . Prav vsak s svojim kamenčkom v mozaiku življenja Lada Leskovarja, pa naj gre za spomine, poezijo, filme….
Doživete in čustvene interpretacije sta od popevke do popevke spremljalala Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija pod taktirko dirigenta Patrika Grebla. Pridružil pa se mu je tudi Otroški pevski zbor RTV Slovenija. Simbolično je koncert začel z melodijo Nekoga moraš imeti rad in se s pomočjo gostov sprehodil skozi največje uspešnice kariere. Spomnimo se: Bil sem mlajši kakor ti, Nathalie, Potraži me u predgradju, Poslednji vlak in mnoge druge in tako v čudovitem vzdušju proslavil izjemno 60-letno pevsko kariero.

Steve in sodelavci so v šoku, ko izvedo, da je Jo sorodnica Tommyja Hunterja, zato se še bolj trudijo poiskati Gailinega morilca. Steve da na analizo bankovce, ki jih je našel pri Steph Corbett in izve, da so iz iste serije kot denar, s katerim naj bi podkupili Hastingsa. Kate izvede racijo na morebitne delavnice zločinske združbe in o tem obvesti tudi AC-12, svoji ekipi pa nekatere podatke prikrije.

LINE OF DUTY (VI.) / Velika Britanija / 2020
Scenarij: Jed Mercurio
Režija: Daniel Nettheim, Gareth Bryn, Jennie Damell
V glavnih vlogah: Kelly Macdonald, Martin Compston, Vicky, Adrian Dunbar, Anna Maxwell Martin, Ace Bhatti, Owen Teale, Elizabeth Rider, Nigel Boyle, Christina Chong, Perry Fitzpatrick

UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.

Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.

Drama triler. 16-letni Eszter je, tako kot njenim sošolkam, všeč učitelj angleščine, Eszterinem sošolcu Petru pa je všeč ona. Nekega dne učitelj angleščine obvesti učence, da se z družino seli v London. Kmalu Eszter od njega prejme poslovilno elektronsko pismo, nežno in ljubeče … Začne se spletna romanca, ki začne mejiti na spolno zlorabo. Vendar se pokaže, da za spletnim »izsiljevanjem« ne stoji polnoletni, odrasli učitelj, pač pa Peter, ki je ponaredil učiteljev profil in začel po spletu nadlegovati Eszter. To namišljeni profesor angleščine najprej prevzame, očara jo njegovo spletno dvorjenje, a ji sčasoma začne presedati njegovo najstniško sitnarjenje. Sočasno se Eszter zbliža z razrednim »žrebcem« Benijem, ki ga Peter po tihem sovraži in se mu hoče maščevati. V navalu besa zato na spletu objavi Eszterine gole slike. Beni Eszter zaradi erotičnih fotografij zapusti, dekle je obupano in hoče narediti samomor … Vse se dogaja na očeh staršev, obremenjenih z lastnimi življenjskimi izzivi, ki problemov svojih otrok ne zaznajo. Sicer pa jih niti ne morejo zaznati, ker jih ti prikrivajo, saj gre za njihov intimni svet, ki se šele oblikuje in je še ves mencav od prekipevajoče mladostniške nesamozavesti.

I HOPE YOU'LL DIE NEXT TIME / UPAM, DA NASLEDNJIČ UMREŠ / HUNGARY / 2018
Režija: Mihály Schwechtje / Scenarij: Mihály Schwechtje / Igrajo: Kristóf Vajda, Szilvia Herr, Csaba Polgár, Dávid Rácz, Judit Schell, Pál Mácsai …

"Amerovizija", kot bi lahko prilagodili ime po vzoru Evrovizije, bo ponudila možnost nastopa 56 predstavnikom – tistim iz vseh 50 zveznih držav, petih ameriških teritorijev in prestolnice Washingtona. Tekmovanje bo – podobno kot evropsko – sestavljeno iz več delov. Najprej se bodo nastopajoči pomerili v kvalifikacijah, sledila bodo oba polfinala in na koncu še veliki finale. O zmagovalni skladbi bodo na koncu odločali tako glasovi strokovne žirije kot gledalk in gledalcev, so sporočili organizatorji Evrovizije, ki bodo tudi sodelovali pri projektu.

Tekmovanje bosta vodila slavna glasbenika Kelly Clarkson in Snoop Dogg.

V okviru Videonoči si boste lahko ogledali široko ponudbo slovenskih glasbenih videospotov vseh zvrsti. Z njimi noč ne bo tako dolga ...