V zadnji novembrski oddaji Dobro jutro bomo predstavili dijaško formulo 1 ter tiste, ki so najeli posojilo v švicarskih frankih razveselili z nekaj dobrimi novicami. V rubriki Svetujemo bo dr. Benedik svetoval o sladki, slani in mastni hrani, ki jo bomo v decembru zagotovo pojedli preveč. Preverili bomo kdaj se v Mariboru prižge praznična razsvetljava ter obiskali dva slavljenca: Pokrajinski muzej Maribor, ki praznuje 120 let in Lutkovni muzej Maribor, ki bo upihnil 1. svečko.

Ena najznamenitejših slik v Narodni galeriji v Ljubljani, kjer se ustavijo številni obiskovalci galerije, je delo slikarja Mihaela Stroja iz srede 19. stoletja, upodobitev Luize Pesjakove – dame v belem. Ta je izhajala iz pomembne in zelo premožne družine, se tudi bogato poročila, a zaradi propada moževega podjetja živela skromno in na koncu umrla v samoti. Njenega imena ne najdemo na nagrobniku njene družine.
A bila je veliko več kot le lepa mladenka v beli obleki. Ni pomembna le kot ženska, ki se je uveljavila v svetu, rezerviranem za moške, in njena literatura ni le trivialna ženska literatura, ampak je s svojim literarnim slogom vnesla v slovensko književnost nekaj novega in posebnega.
Po njenih sledeh se bomo sprehodili z največjo poznavalko dela in življenja Luize Pesjakove, prof. dr. Urško Perenič.

Ugledni poljski režiser Janusz Kica, ki je v 90. letih prišel v Slovenijo, je zadnjih trideset let zaznamoval slovensko gledališče z visokimi estetskimi standardi. Njegovi učitelji so bili velike gledališke osebnosti, kot so A. Wajda, P. Stein, P. Brook in J. Grotowski, ki so ga navdihovali, da se je že med študijem navdušil za sodobno avantgardno gledališče. Njegove režije so elegantne in subtilne, na odru išče radost in iskrenost bivanja. Janusz Kica, ki je še pred nedavnim predaval na ljubljanskem AGRFT, ima izjemen občutek za ritem in muzikalnost uprizoritev. Poleg svetovne klasike obožuje tudi sodobne avtorje, do Čehova, ki je večno sodoben, pa ima vsekakor poseben odnos. Z njim se je pogovarjala urednica in voditeljica Marjana Ravnjak.

Tudi tokratni petek zvečer si bomo vzeli čas za prijatelje in prijateljstvo.

Na našem odru Alfi Nipič s pesmijo Vračam se, Slovenija, Nina Pušlar z novo uspešnico Ironija, Belo pismo skupine Slapovi prepevajo Firbci, Moja, moja Mladi Dolenjci. Nina Pušlar in Lado Bizovičar se na blizu srečata v eni najlepših popevk Slovenske popevke – Lastovke, nastopajo Chicas z Gasilec moj in Marko Vozelj v spremstvu 8 tamburašic z akustično priredbo Me boš še ljubila.
DJ Melani gosti Sašo Lešnjek, ki je na letošnjem festivalu Melodije morja in sonca predstavila Tipi z jeepi.
V rubriki NaGlavo superhit skupine Big Foot Mama izvaja Vili Resnik v družbi Mirana Domanjka, Lado Bizovičar pa Venček največjih spletnih hitov.

Sklad "GLASBENIK SEM" Zveze prijateljev mladine Slovenija podpira mlade, ki se znajdejo v težkih razmerah in jim pomaga pri njihovem glasbenem razvoju. Tokrat zbiramo za mladega violinista, ki se uspešno uveljavlja na državnih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih. Želimo mu, da tako tudi nadaljuje in napreduje. V dobrodelnem kvizu nam bosta pomagala humorista Jernej Kogovšek in Niko Zagode, njima pa profesionalca iz kviza Male sive celice Pia Pernat in Jošt Gašperlin.

Veseli bomo podpore naših gledalcev s sporočilom DARILO5 na 1919.

*****

V tokratni oddaji poročamo o dveh novostih glede nakupnega procesa avtomobilov. V vseh primerih je digitalen, pa naj gre za sestavljanje avta doma prek spleta in poznejši nakup v prodajnem salonu, ali pa celoten spletni nakup iz domačega naslanjača. Slednji je na razpolago tudi pri nakupu malega citroenovega amija, vozilca, ki med počasno vožnjo po conah 30 obrača glave, zato si ga je za svojo promocijo kupilo tudi podjetje z reševalnimi vozili. Zdaj iščejo način, kako bi na amija namestili avtomatski defibrilator.

Oddajo zaznamuje tudi šarm novega mercedesa razreda E, v katerem se skriva najmodernejša tehnologija. Piko na i pa sta dodala dva primera Audijevih okoljskih projektov; s prvim opozarjajo na onesnaževanje z izsuševanjem močvirij, Audijev slovenski eko-projekt pa je ponudil iz smeti izdelane luksuzne potovalne torbe.

*****

V dokumentarni seriji v treh delih se polarna raziskovalca Ben Fogle in Dwayne Fields odpravita na Antarktiko, da bi podoživela tekmo za osvojitev južnega tečaja, ki je potekala pred več kot stotimi leti. Pri tem uporabljata enako opremo in nosita enaka oblačila kot edvardijanski raziskovalci na začetku 20. stoletja.

3. del:
V tretjem delu gresta Ben Fogle in Dwayne Fields po poti druge Scottove odprave Terra Nova v letih 1910–1913. Tudi on se je tako kot Shackleton raje odločil za ponije kot pse. Toda tokrat na Antarktiki ni bil sam, z norveškim raziskovalcem Amundsenom je moral tekmovati, kdo bo prvi prišel na južni tečaj.

BEN FOGLE'S HEROES OF THE POLES / Velika Britanija / 2023 / Režija: Alexis Girardet

Württemberg leži na jugozahodu zvezne dežele Baden Württemberg. Za območje je značilno valovito gričevje, številne reke in jezera. Zaradi bližine Bodenskega jezera pa je podnebje milo, in tu uspeva različno sadje. Siegbert Gerster je pustil službo v mestu in se z družino preselil na kmetijo staršev, kjer redi kokoši v prav posebni kokošji zadrugi. Njegova žena Manuela pripravlja tradicionalne švabske jedi, znanje pa želi prenesti na prihodnje rodove, zato piše knjigo receptov. Vsake toliko pridejo partnerji v zadrugi obiskat svoje kokoši, in takrat se posladkajo z Manuelinimi dobrotami. Bere Andrej Hofer.

ZU TISCH / Nemčija / 2019 / Avtorica: Stefanie Fleischmann

Informativna oddaja Panorama vsak delovnik gledalcem ponuja svež pregled najzanimivejših dogodkov dneva v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.

Znanstveniki so razvili sistem, ki z umetno inteligenco na satelitskih slikah odkrije, kako hitro izginjajo ledeniki. In to lahko naredi 10 000-krat hitreje, kot bi človek. Ledeniki po svetu se talijo z vrtoglavo hitrostjo. Do konca stoletja bi jih lahko izginilo kar dve tretjini. Ali še lahko poiščemo rešitev in kako nam pri tem pomaga umetna inteligenca?

Magnet je z znanimi Slovenci ustvarjal adventne venčke za dober namen. Pogledali pa smo tudi v zakulisje prihajajočega tradicionalnega Dobrodelnega Miklavževega koncerta.

Tunizijski poulični prodajalec Mohamed Buazizi se je 10. decembra 2010 iz obupa zažgal. Njegova usoda je podžgala na stotisoče večinoma mladih ljudi, da so začeli protestirati proti režimu. Protesti niso zgolj strmoglavili tunizijskega diktatorja Bena Alija, ampak so sprožili tudi vrsto vstaj, ki so pretresle arabski svet. Zdelo se je, da se začenja novo obdobje demokracije, ki so ga poimenovali arabska pomlad. Ljudje so upali, da se bodo končno znebili avtoritarne oblasti. Toda po desetletju že lahko opazimo streznitev. Povsod v arabskem svetu so se stari režimi obnovili, razplamtele so se državljanske vojne in veliko ljudi je zbežalo iz domovine. Vendar arabska pomlad ni bila zaman, saj pritisk na sprejetje reform še nikoli ni bil tolikšen. Dokumentarna serija v dveh delih ponuja izčrpen pregled dogajanja ter išče podobnosti med vstajami leta 2011 in zdajšnjimi nemiri v Libanonu in Iraku. O arabski pomladi pripovedujejo domačini, ki so jo izkusili na lastni koži. Kakšno je desetletje pozneje življenje v Tuniziji, Libiji, Libanonu in Egiptu?

ARABELLION - 10 JAHRE SPÄTER / ARABELLION - 10 YEARS LATER / Nemčija / 2021 / Režija: Michael Richter

Poletni koncert v čudovitih grajskih vrtovih palače Schönbrunn na Dunaju je eden izmed najbolj priljubljenih glasbenih dogodkov na prostem na svetu. Park Schönbrunn je zaščiteno območje in je zvečer navadno zaprt, vrata vsako leto odpre za javnost le za eno noč – za poletni koncert Dunajskih filharmonikov, ki tam igrajo že vse od leta 2004. Tokrat je taktirka v rokah priznanega kanadskega dirigenta Yannicka Nézeta-Séguina, kot solistka pa se predstavlja slovita latvijska mezzosopranistka Elīna Garanča. Na koncertu sta nastopila tudi oba slovenska člana Dunajskih filharmonikov, Petra Kovačič (violina) in Iztok Hrastnik (kontrabas).

Posnetek koncerta ansambla Tone Janša Long Way Quartet. Saksofonist, flavtist in skladatelj Tone Janša velja za legendo slovenskega jazza. Po študiju klasičnega in jazzovskega saksofona v Gradcu se je dodatno izpopolnjeval na glasbenem kolidžu Berklee v Bostonu in se pridružil Big bandu RTV Ljubljana, v katerem je deloval kot saksofonist. S svojim kvartetom Tone Janša Quartet je gostoval na najpomembnejših festivalih po Evropi in svetu. Tone Janša Long Way Quartet sestavljajo Lenart Krečič (saksofon), Renato Chicco (klavir), Phillipp Zarfl (kontrabas) in Drago Gajo (bobni).
Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Igor Zupe.