Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Poletna jutra imajo poseben čar, najlepša pa so v družbi oddaje Dobro jutro!
Tudi v zadnjih poletnih dneh vam ustvarjalci oddaje ponujajo številne svetovalne, izobraževalne, razvedrilne in informativne vsebine. Skupaj bomo raziskovali teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi in vam ponudili številne koristne nasvete o najrazličnejših tematikah iz vsakdanjega življenja. Z vami smo v živo vsak delovnik med 7. in 9. uro.

Škofjeloško družinsko podjetje Signum je staro toliko kot naša država. Njihova osnovna dejavnost je proizvodnja zastav vseh vrst in velikosti. Na leto jih izdelajo okrog 20 000, približno polovica je slovenskih, preostalo so občinske, reklamne in zastave tujih držav; več kot 180 različnih državnih zastav so naredili doslej. Šestčlanska ekipa redno zaposlenih, ki jih danes vodi že druga generacija, posel uspešno širi tudi na druga področja tiskanih tekstilnih in promocijskih izdelkov. Največ prodajo na domačem trgu, sodelujejo pa tudi z avstrijskimi in hrvaškimi naročniki. Pravi izziv za zaposlene je bila največja zastava, velika 9-krat 18 metrov, ki so jo izdelali leta 2013 in je od takrat stalnica na tribunah vseh velikih športnih dogodkov.

Mateja Bora se spominjamo kot partizanskega pesnika in dramatika, avtorja himne Hej, brigade in Raztrgancev.

Napisal pa je tudi filmsko uspešnico Vesna, prevedel 18 Shakespearjevih dram, organiziral znameniti kongres PEN-a na Bledu in ustanovil prvo društvo za varstvo okolja v Jugoslaviji. V epigramih, dramah in romanih je kritično opazoval družbeno dogajanje in bil veliko več kot »dvorni pesnik revolucije«.
Vladimir Pavšič (14. april 1913–29. september 1993) je ime Matej Bor prevzel leta 1942, s prvo odporniško pesniško zbirko v Evropi Previharimo viharje. S kulturniško skupino so obiskovali partizanske enote in bodrili borce. Med partizani je doživel tudi osebno tragedijo, domobranci so zverinsko ubili njegovo ženo Erno Jamar – Nino.
Ko je bil po vojni ravnatelj ljubljanske Drame, so njegovo dramo Vrnitev Blažonovih po petih ponovitvah umaknili s sporeda. Takrat se je odločil, da gre v »literarne partizane« in se samo od peresa – raje je pisal, kot da bi tipkal na pisalni stroj – preživljal vse do upokojitve.
S pesnitvijo Šel je popotnik skozi atomski vek je prikazal apokalipso, ki bi ji lahko bili priča ob krepitvi jedrske oborožitve in stopnjevanju hladne vojne. Vizionarsko je opozarjal na dogajanje v naravi, ki se ga resneje zavedamo šele danes.
V drami Šola noči je opozoril na »klub samomorilcev«, smrtonosno igro mladih slovenskih intelektualcev pod vplivom nihilizma. Pokazal je na mehčanje uporne mlade generacije z LSD-jem, ki ga je CIA najprej razširila v ZDA in pozneje izvozila v Evropo.
Spomin na Mateja Bora ohranjajo v njegovi rojstni vasi Grgarju nad Novo Gorico, kjer so pisatelju postavili spomenik in uredili Borovo pot. Večina njegovega literarnega opusa pa je nastala v Radovljici, kjer je živel več kot tri desetletja.

Naslov filma ROB JE TAM | MATEJ BOR se lahko bere z obeh strani. Režiser in scenarist filma je Amir Muratović, direktor fotografije Bernard Perme, montažer Zlatjan Čučkov, avtor glasbe je vnuk Mateja Bora Jernej Marušič.

Oblikovalka Eva Kancler je našla svoj ustvarjalni izraz v lesenih hiškah za punčke. Te so kakor prave hiše – z miniaturnimi kuhinjami, kopalnicami, sobicami, blazinicami in umivalnički. Pri izdelovanju lesenih hišk daje prednost naravnim materialom, kot sta bombaž in filc. Pri oblikovanju pa lahko sodelujejo starši in otroci z vsega sveta.

Rokodelec in umetnik Ivan Najger najde ves svoj navdih in material za svoje lesene izdelke nenavadnih oblik v naravi – v notranjskih gozdovih pri Cerknici. Les ga spremlja že vse življenje. Vsak kos lesa – privlačen, nenavaden in vseh vrst – postane pod njegovimi prsti unikaten izdelek: skleda, pladenj, včasih pa iz nenavadne korenine na koncu zaživi prava skulptura.
V središču Ljubljane ima svoje prostore prav poseben muzej – Muzej bančništva – Bankarium. V zgradbi, v kateri od leta 1905 neprekinjeno posluje najstarejša slovenska delujoča bančna poslovalnica, je prikazana bančna dediščina – vse od njenih začetkov s Kranjsko hranilnico do danes.
V vaseh med Škofjo Loko in Kranjem so iz konjske žime 400 let izdelovali barvita dna za sita, ki so jih izvažali po vsem svetu. To staro obrt, ki je že povsem izumrla, danes spet oživljajo.

Jama pod Babjim zobom je ena najstarejših v Sloveniji. Leži pod istoimensko skalno škrbino, na tisoč metrih nadmorske višine, in je zato težje dostopna. Krasijo jo lepe kapniške tvorbe, med njimi veliki kalcitni kristali in polžasto zaviti kapniki helektiti, ki so v Sloveniji, pa tudi drugod, zelo redki.

Letos mineva 100 let od podelitve Nobelove nagrade za fiziologijo in medicino za odkritje inzulina. Od leta 1922, ko je prvi otrok s sladkorno boleznijo tipa 1 prejel inzulin, se raziskovalci trudijo odkriti nove načine zdravljenja in obvladovanja bolezni. Napredek je izjemen. Danes imajo bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1 lahko inzulinsko črpalko, ki neprekinjeno meri raven glukoze in dovaja inzulin glede na podatke, ki jih sporoča senzor. Bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 pa bodo inzulin kmalu lahko dodajali le enkrat na teden. Raziskovalci iščejo še druge rešitve, na primer presaditev celic beta, ki jih pri sladkorni bolezni tipa 1 napade naš imunski sistem.
Sladkorna bolezen je najbolj razširjena kronična bolezen na svetu, s katero živi vsak deseti zemljan, in več kot 90 % jih ima sladkorno bolezen tipa 2. Do leta 2050 se bo število obolelih predvidoma več kot podvojilo.

Pariz po poletnih olimpijskih igrah gosti še 17. poletne paraolimpijske igre. Od 28. avgusta do 8. septembra bodo parašportniki tekmovali v 22 športih, podelili jim bodo 549 kompletov medalj. Nastopilo bo tudi 14 slovenskih športnikov: strelec Franček Gorazd Tiršek, metalec diska Henrik Plank, lokostrelca Dejan Fabčič in Živa Lavrinc ter ženska reprezentanca v odbojki sede.

Oddaja Migaj z nami. Oddaja o razgibanem življenju, v katerem migajo vsi, mladi in stari, navdušeni rekreativci in vrhunski športniki. Oddaja nastaja pod pokroviteljstvom Olimpijskega komiteja Slovenije.

*****

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Ohranjanje lokalne arhitekturne dediščine je naloga vseh nas, prav posebno veselje pa je, ko k temu z vsem srcem prispevajo tudi tisti, ki se morda niso rodili na slovenskih tleh. Navdihujoča zgodba prihaja iz Škocjana pri Divači, prav nad osupljivimi Škocjanskimi jamami. V čudoviti vasici se je energični lastnik lotil prenove starega župnišča in sedaj ta hiša predvsem zaradi ohranjenih lesenih elementov zares diha z duhom preteklosti.
Obiskali smo oblikovalca lesa v njegovem družinskem domu, ki je poln umetelnih lesenih predmetov, umetniških kosov in igrivih idej. Les obdeluje z ročnimi mizarskimi orodji, pri čemer končni izdelek odseva tradicijo različnih tehnik stikov, spojev in izvedbo detajlov, kot so jih uporabljali že stari mojstri.
Pogosto vam pokažemo prenove družinskih hiš oziroma podstreh, ki postanejo dom za mlade. Tokrat pa gremo v klet. Ja, tudi v kleti se da urediti sodobno in svetlo stanovanje za mlado družino.

Avtomatizacija, digitalna tehnologija in globalizacija korenito spreminjajo svet dela. Te spremembe je še dodatno pospešila pandemija covida-19. Z naravo dela pa se spreminjajo tudi življenja delavcev, tako poklicno kot zasebno. Digitalni nomadi so delo na daljavo prostovoljno posvojili že pred leti, delo na domu med pandemijo pa je številne pahnilo v iskanje ravnovesja med službo, družino in prostim časom. Mnogi so zapadli tudi v krizo poklicne identitete.

FUTURE OF WORK: CHANGING WORK, CHANGING WORKERS / ZDA / 2021 / Režija: Laurens Grant

Vizualno vznemirljiv biografski film o švicarskem ekološkem aktivistu Brunu Manserju in njegovem boju za ohranitev naravnega habitata plemena Penan v osrčju Bornea.

Piše se leto 1984. Nemirni Bruno se znajde na življenjski prelomnici. Zahodna civilizacija mu je zaradi potrošnike miselnosti in nagnjenosti k pohlepu vse bolj tuja, zato gre iskat smisel življenja – sam se odpravi na ekspedicijo v neraziskane džungle Bornea. Vodič, ki ga odloži na rečni obali, mu reče: »Umrl boš tukaj!« Res bi se njegova napoved zlahka uresničila, če ne bi Bruno naletel na domorodce iz plemena Penan, prvotne prebivalce prostranega otoka. Čeprav ne zna njihovega jezika, z njimi naveže pristen stik in v njihovem okolju preživi več let.

Penani so nomadsko pleme, ki se v iskanju hrane seli po džungli. Ravno med Brunovim bivanjem pri njih se za veliko grožnjo njihovemu obstoju izkaže nekontrolirano in nasilno krčenje otoške džungle. Neizprosnim lesnim trgovcem se Bruno s peščico domačinov postavi po robu z blokadami gozdnih cest.

Zaradi iskrenosti in dobrega medijskega pokritja postane eden najbolj znanih svetovnih aktivistov. Sčasoma ugotovi, da bo njegov boj učinkovitejši, če bo v domači Švici zagnal nevladno organizacijo, ki si bo z vplivanjem na javno mnenje in pritiskanjem na politike prizadevala ohraniti džunglo nedotaknjeno. Toda to pomeni, da mora zapustiti svoje ljubo pleme, svojo drugo (ali celo prvo?) družino. Se mu bo uspelo še kdaj vrniti mednje?

Originalni naslov: BRUNO MANSER - DIE STIMME DES REGENWALDES
Leto produkcije: 2019
Država: Švica, Avstrija
Žanr: biografska drama
Režija: Niklaus Hilber
Scenarij: David Clemens, Niklaus Hilber in Patrick Tönz
Igrajo: Sven Schelker, Matthew Crowley, David K.S. Tse, Anna Leong Brophy

Dokumentarna oddaja ponuja celovit zgodovinski pregled in analizo geopolitičnih dejavnikov, ki so zanetili izraelsko-palestinski spor in ga še vedno ohranjajo. Obenem poskuša odgovoriti na vprašanje, kaj bi bilo potrebno za končanje spora.

TINDERBOX / Velika Britanija / 2020 / Režija: Gillian Mosely