Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Tudi petkova jutra so najboljša v družbi oddaje Dobro jutro! Ob petkih vam podajamo ideje za izlete po Sloveniji, preverjamo setveni koledar ter vam skupaj z našimi kuharskimi mojstri ponujamo ideje za kosila. Delimo tudi gospodinjske nasvete, v posebni rubriki pa sprejemamo pozdrave in čestitke gledalcev za svoje bližnje. Ne zamudite oddaje Dobro jutro!

Pozdravljeni v Dnevni sobi Televizije Slovenija! V udobju Dnevne sobe bodo kolegi različnih uredništev gostili znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjali o dilemah vsakdanjega življenja, svetovali o različnih življenjskih temah, komentirali trende in družbene fenomene.

Katja Temnik je bila vrsto let kapetanka košarkarske reprezentance Slovenije. Leta 2010 je sklenila športno pot, se vrnila domov v Žiče in iz maminega konjička in navdušenja nad ekološko in biodinamično pridelavo zelišč in kalčkov ustvarila družinski posel. Danes na zeliščnem vrtu in družinski kmetiji Majnika raste okoli 180 različnih rastlin, od teh jih 80 predelajo v čaje, hidrolate, tinkture in zeliščno sol. Ohranjajo svoja semena, veliko večino dela pa opravijo ročno. V redni ponudbi imajo 30 izdelkov, ki se jim bo v kratkem pridružilo še ducat iz nove blagovne znamke Zajcklošter; slednji so narejeni izključno iz zelišč z zeliščnega vrta v Žički kartuziji, za katerega Katja in njena mama Majda skrbita od leta 2020. Kmetujejo brez umetnih gnojil in škropiv, brez hibridov in plastičnih folij. Poleg pridelave in predelave nudijo izobraževanje in izobraževalni turizem, sodelujejo pa tudi z otroki in odraslimi s posebnimi potrebami. Prav slednje je osnova srčnega gospodarstva, ki ga želi razvijati Katja in za katero meni, da je edino pravo gospodarstvo za prihodnost človeka.

Tisočletna slovenska prisotnost ob morju in enako stara je želja po lastnem pomorstvu se je uresničila šele po drugi svetovni vojni.

To se je zgodilo s priključitvijo delčka jadranske obale k matični domovini. Trgovska mornarica in pripadajoče panoge, kot sta pomorsko šolstvo in pristaniška dejavnost, so pomembni tvorci pomorske identitete naroda. Film, ki je nekakšna zgoščena kronologija nastanka in hitrega razvoja slovenskega ladjarskega podjetja, prepletena s spomini pomorcev, ki so s pravo mero pomorskega znanja in avanturizma pogumno zapluli na vsa morja in oceane sveta, odstira pogled na to premalo znano in prehitro pozabljeno obdobje naše polpretekle zgodovine. Žal ima konec zgodbe grenak priokus. Zdi se, da je že leta 1991 zapisana Resolucija o pomorski usmeritvi mlade države zgolj mrtva črka na papirju, saj smo v zadnjih dveh desetletjih priče stagniranja in celo usihanja pomorskih dejavnosti. Lahko nerazumno neodgovorne in nespretne poteze trenutnih oblasti zapravijo status Slovenije kot pomorske države? Bodo tisti, ki se danes odzivajo na klic morja poskrbeli, da se bogata pomorska dediščina iz druge polovice prejšnjega stoletja ohrani?

Priznan francoski fotograf in avtor več fotografskih knjig slovenskih korenin Klavdij Sluban je imel razstave svojih fotografij v številnih pomembnih svetovnih muzejih in galerijah. Oblikovalka Petra Jerič želi s svojimi oblačili, obutvijo in dodatki pozitivno vplivati na okolje. Njena veganska trajnostna modna kolekcija je iz novega biomateriala in je biorazgradljiva. Lovro Jurečič je mlad kovač iz dolenjske vasice Podbočje na vzhodu Slovenije. Z ročno izdelanimi noži pripoveduje zgodbe domačega okolja in svojih prednikov. Grm, ki je doma ob Črnem morju, je našel svoje mesto tudi v Sloveniji. Rumeni sleč je skrivnostna, privlačna in zelo redka rastlina s čudovitim zlatim cvetom in omamnim vonjem. Soteska Vintgar velja za odprta vrata v Triglavski narodni park. Nekoč divja ledeniška soteska je leta 1893 dobila prvo pot za obiskovalce.

Leta 1989 je pes v bolnišnici v Angliji nekemu pacientu posvečal nenavadno pozornost: nenehno je vohal njegovo kožo. Pacientu so kmalu diagnosticirali maligni melanom. Ugotovili so, da je pes s svojim izostrenim vohom zaznal nekaj, česar človeško oko ne more.
V zadnjem desetletju pse urimo za zaznavanje raka, epileptičnih napadov in diabetesa ter celo za bolezni rastlin.
Mravlje uporabljajo voh za komunikacijo, navigacijo, iskanje hrane in prepoznavo članov svoje kolonije. Njihov voh raziskujejo tudi za zgodnje odkrivanje raka pri ljudeh. V osmih urah lahko za tovrstno zaznavanje izurijo 24 mravelj. Bolezni lahko zaznavajo tudi čebele in ogorčice. Kako je to mogoče?

*****

Tempo, oddaja o parašportu, vsak mesec prinaša afirmativne življenjske/športne zgodbe o parašportnikih. S kamero spremljamo domača in mednarodna tekmovanja, v katerih se za najvišja mesta merijo tudi Slovenci. V prispevkih tudi o pomenu športa za invalide. Prav šport je tisti most socializacije, ki (mladim) invalidom izboljšuje kakovost življenja.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Slovenska avtorska oddaja, ki odpira vrata v hiše in stanovanja, slikovite vrtove, razkriva objekte, ki so zanimivi zaradi svoje domiselne zasnove.
Voditelj Boštjan Romih z ekipo obiskuje hiše, vrtove in stanovanja ter s pomočjo slovenskih arhitektov odkriva domiselne arhitekturne rešitve. Oddaja je zanimiva za vse, ki jih zanima arhitektura in oprema ambientov, ki želijo graditi, opremiti ali prenoviti dom.
Hiša, umaknjena globoko v breg, stoji na mestu nekdanjega kozolca toplarja in posnema njegovo obliko. Sicer pa je praktična, energetsko učinkovita in 4-članski družini ponuja zdravo in kvalitetno bivalno ugodje.
Tematiko »ta mladi v hiši staršev« smo že nekajkrat nagovorili in vedno znova pokazali, da je lahko tako sobivanje tako prijetno kot koristno. Če so odnosi dobri, je to finančno ugodnejša rešitev, ko pa imamo na delu še nekoga, ki zna sam izdelati večino opreme in to take, da se človeku kar smeji, potem dodaš samo še hudo simpatične stanovalce in dobiš prijeten dom v mansardi.
Vrt na robu Ljubljane je nenavaden v marsičem. Na prvi pogled je videti, kot da je na njem več kamnov kot rastlin. Pa vendar je to do zadnje podrobnosti premišljeno okolje; vsak kamen in vsaka rastlina je na točno določenem mestu. Vrt je pravzaprav likovna kompozicija, ki jo je zasnoval znani slovenski umetnik, likovnik, upokojeni profesor Gustav Gnamuš.

Serija desetih intervjujev Izven okvirja predstavlja zgodbe izjemnih Slovencev, ki s svojim znanstvenoraziskovalnim ali dokumentarnim delom pomembno prispevajo k predstavljanju in varovanju lepot našega skupnega doma, planeta Zemlje.
Z gosti se bo pogovarjal priznani televizijski in radijski voditelj Boštjan Romih. Izbor sogovornikov je opravil uredniški odbor revije National Geographic Slovenija. Intervjuji pa so bili posneti v impresivnem prenovljenem Sodnem stolpu v Mariboru.

Najprej je udaril cunami, potem potres, nato požar v predoru, zdaj grozi še apokalipsa na morju. Norvežani so v zadnjih letih obudili žanr filma katastrofe, ki se lahko primerja z ameriško produkcijo. Tokrat nevarnost grozi iz vira norveškega bogastva – zajetnih zalog surove nafte pod dnom Severnega morja.

Film odprejo dokumentarni posnetki o začetkih črpanja nafte v Severnem morju, ki je Norveški prinesel nesluten gospodarski razvoj. V uvodu se nakazuje tudi zapleten sistem odločanja in delitve dobičkov od črpanja.

Sedanjost. Spoznamo Sofijo in Arthurja, nadobudna znanstvenika, ki upravljata podvodnega robota, namenjenega kompleksnim opravilom v konstrukcijah naftnih ploščadih. Zazvoni alarm. Pred vstopom v helikopter, s katerim bosta odletela na poškodovan objekt sredi morja, morata podpisati sporazum o zaupnosti in nerazkrivanju. O preteči katastrofi ne smeta obvestiti nikogar, čeprav grozi največje izlitje nafte vseh časov!

Originalni naslov: NORDSJØEN
Leto produkcije: 2021
Država: Norveška
Žanr: film katastrofe
Režija: John Andreas Andersen
Scenarij: Harald Rosenløw Eeg in Lars Gudmestad
Igrajo: Kristine Kujath Thorp, Rolf Kristian Larsen, Anders Baasmo, Bjørn Floberg, Anneke von der Lippe

V začetku 20. stoletja se je vojskovanje spremenilo: postalo je bolj nasilno in uničujoče kot kdaj koli prej. Ni bilo več omejeno na bojišča, začelo je neposredno vplivati na civiliste, uničevalo je mesta. Dokumentarna oddaja analizira, kakšen je pomen ruševin, ki jih spopadi puščajo za sabo. Skozi stoletje so ruševine postale sredstvo za propagando, za vzbujanje sovraštva ali za širjenje nasilja med prebivalstvom. Nekatere države so se odločile za obnovo in izbris vojne travme, druge so jih ohranile, da ne bi zamrl spomin na prizadejane grozote.

RUINS: A HISTORY OF CONTEMPORARY WARFARE / RUINES, LES BLESSURES DE LA GUERRE / Francija / 2021 / Režija: Cédric Gruat