Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
Oddaja Kanape/Kanapé je namenjena mladim. V njej objavljamo prispevke o življenu mladih v Prekmurju, pogovori s predstavniki estrade. V drugi polovici oddaje, v rubriki Svet glasbe predvajamo videoposnetke madžarskih, svetovnih, pa tudi slovenskih glasbenih skupin in pevcev oz. pevk, v rubriki Modni kotiček pa predstavljamo mlade modne oblikovalce iz Slovenije in Madžarske.
A Kanapé című műsor elsősorban a fiataloknak szól és az őket érintő témákkal foglalkozik. Benne magyar, külföldi és szlovén együttesekkel, énekesekkel készítünk riportokat, a Zenevilág című rovatban pedig zenés videoklipeket vetítünk. A Divatsarokban fiatal szlovén és magyar divattervezőket mutatunk be.
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. V rubriki »Ali je res?« raziskujemo in iščemo odgovore na večne dileme, znani Slovenci pa vam ponudijo idejo za zajtrk. V rubriki Jutranji heroji spoznavamo posameznike, ki so s svojimi dejanji navdihnili skupnost in pokazali, kaj pomeni biti pravi junak vsakdanjega življenja. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut in domače lekarne, v kateri predstavljamo naravne rešitve za vsakodnevne težave. Skok v nov teden bo lepši v družbi oddaje Dobro jutro!
Pozdravljeni v Dnevni sobi Televizije Slovenija! V udobju Dnevne sobe bodo kolegi različnih uredništev gostili znane osebnosti in cenjene strokovnjake, se z njimi pogovarjali o dilemah vsakdanjega življenja, svetovali o različnih življenjskih temah, komentirali trende in družbene fenomene.
Nedaleč od Ljubljane je pred nekaj leti zrasla nova hiša, ki je nastala tako rekoč »na daljavo«. Lastnika sta bila med projektiranjem in gradnjo odsotna, tako da sta nastajanje njunega novega doma spremljala samo od daleč, prek avdio in video povezav. In vendar danes družina uživa v svojem sanjskem domu sredi gozda in miru. Zares nevsakdanja zgodba, ki smo jo radovedno odkrivali ...
Ko gradimo ali prenavljamo dom, ne ustvarjamo zgolj stavbe, ampak prostor, kjer bomo preživljali dragocene trenutke s svojimi najbližjimi, kjer bodo naši otroci rasli in kjer bodo nastajali spomini in tradicije, ki bodo oblikovali prihodnje generacije. Trajnostna gradnja nam omogoča, da oblikujemo naše okolje na odgovoren, trajen in zdrav način. Razložimo, kako lahko to dosežemo.
Poplave, ki so avgusta lani prizadele velik del Slovenije, so marsikomu uničile dom. Silna moč vode si je utirala pot med bivalnimi prostori nič hudega slutečih ljudi, ki so skušali rešiti, kar se je rešiti dalo. Tudi pritličje vrstne hiše je bilo v poplavah močno uničeno, a po zaslugi zglednega sodelovanja med oblikovalko interjerja ter lastnikoma, dandanes riše nasmehe in zadovoljstvo na obraz vsem vpletenim.
Nedeljsko popoldne je pogovorna oddaja z elementi humorja in glasbenimi točkami popularnih glasbenikov. Vodita jo prekaljeni voditeljski par: Bernarda Žarn in Jože Robežnik. Voditelja v oddaji gostita aktualne goste iz sveta zabave, glasbe, športa in kulture, studijsko dogajanje pa dopolnjujejo zanimivi prispevki s terena in glasbeni nastopi.
Oddaja Okusi 2 generacij združuje bogato kulturno dediščino slovenske kuhinje s sodobnimi trendi prehranjevanja. Oče Primož Dolničar in sin Gaber v sproščenem vzdušju delita recepte, ki jih navdihujejo tradicionalne jedi naših babic, hkrati pa jih prilagodita sodobnemu okusu in načinom priprave. Oddaja tako predstavlja čudovito zlitje preteklosti in sedanjosti, kjer lokalne in sveže sestavine dobijo osrednjo vlogo.
Dokumentarni film »Imeti svoj glas« v režiji Mirana Zupaniča je film o zgodovini Pravne fakultete Univerze v Ljubljani.
Predzgodovino fakultete, še posebno od »pomladi narodov« leta 1848 do ustanovitve fakultete 23. avgusta 1919, je zaznamoval načrten boj glavnih slovenskih narodnih buditeljev v drugi polovici 19. stoletja: Janeza Bleiweisa, Ivana Hribarja in Danila Majarona. V filmu so poudarjeni trije vidiki t. i. vseučiliškega gibanja, ki je doseglo vrhunec leta 1901: izredna množičnost podpore prizadevanjem za slovensko univerzo, izražena s podpisi, pa tudi v časopisih, ne glede na politično barvo; mednarodna dejavnost prvih profesorjev, ki se odraža v dejstvu, da je pravna fakulteta začela delovati v Parizu. Prvi trije profesorji matičarji so bili namreč člani delegacije Kraljevine SHS na mirovnih pogajanjih. S tem so na ruševinah razpadlega Avstro-Ogrskega cesarstva v usodnem trenutku evropske zgodovine postali glas vseh Slovencev na najprestižnejšem mednarodnem odru. Tretji poudarek je otvoritveno predavanje prvega dekana fakultete, profesorja Leonida Pitamica, Pravo in revolucija, 15. aprila 1920. Film ob tem pokaže posledice, ki jih imata za profesorski zbor okupacija in revolucionarni metež takoj po vojni. V različnih obdobjih je bila fakulteta razpeta med oblastnimi težnjami in prizadevanjem za ohranjanje institucionalne avtonomije. Sprva se je to kazalo v naporih, da oblast ne bi okrnila sprejetih programov in da bi omogočila ustrezne pogoje za delo, med 2. svetovno vojno je bila neločljivo povezana z osvobodilnim gibanjem, od sredine osemdesetih let pa z bojem za demokratizacijo slovenske družbe. V drugem delu je več pozornosti namenjene utripu življenja na fakulteti danes, konča pa se s projekcijo razvoja v prihodnosti: koliko se v sodobnem svetu, zaznamovanem z digitalizacijo, lahko sliši glas posameznika, fakultete kot skupnosti in slovenske skupnosti. Večinski koproducent filma je Pravna fakulteta, manjšinska pa AGRFT in RTV Slovenija. Poleg profesorjev in študentov fakultete ter zgodovinarjev z Inštituta za novejšo zgodovino je pri ustvarjanju filma sodelovalo pet muzejev, pet arhivov, Narodna in univerzitetna knjižnica, knjižnica Pravne fakultete in številni posamezniki s svojimi arhivi. Scenarij je napisala dr. Katje Škrubej, ki je prispevala svoje fotografije in videoposnetke, avtor glasbe je odlični skladatelj Tilen Slakan.
Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
Glasbena mladina ljubljanska je začela delovati leta 1964 na pobudo Cirila Cvetka kot prvo društvo te vrste v Sloveniji. Njen predsednik je postal dr. Heli Modic, podpredsednik pa prof. Matija Tercelj. Po petih desetletjih Glasbena mladina ljubljanska ostaja ena vodilnih sil pri razvoju in razširjanju obzorij na področju glasbe in glasbene vzgoje. Številni uveljavljeni glasbeniki so svoj prvi javni nastop pripravili v okviru koncertov Glasbene mladine ljubljanske. V glasbeno-dokumentarni oddaji o njeni zgodovini in poslanstvu spregovorijo nekdanji predsedniki društva Tomaž Lorenz, Kristijan Ukmar in Jože Humer, sedanji predsednik Janez Rozman, sodelavki društva Marinka Gombač in Nataša Kovačič, zborovodkinja Tereza Podlogar ter nekdanji 'varovanci' društva Mojca Zlobko Vajgl, Eva Tomšič in Boštjan Lipovšek. Oddaja odkriva sedanje varovance društva: Vokalno skupino Gallina, Project Voice, harmonikarski Duo Furioso in kitaristko Karmen Štendler. Posebna pozornost je namenjena pevcem Mešanega mladinskega pevska zbora Veter – Ljubljana, edinstvenega pevskega sestava srednješolcev iz vse Slovenije, nad katerim bedi prav Glasbena mladina ljubljanska. Oddaja je nastala pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Nikolaj Vodošek, scenaristka Veronika Brvar, direktor fotografije Bernard Perme.
Glasbeno-dokumentarni film v vizualno razgibanem slogu z dinamično režijo in montažo spremlja delo hornista Andreja Žusta, edinega Slovenca, člana slovitih Berlinskih filharmonikov. Od vaje do koncerta kamera občuteno spremlja Žusta na njegovi zahtevni glasbeni poti in poda gledalcu poseben vpogled v eno najbolj cenjenih kulturnih ustanov na svetu – Berlinsko filharmonijo. Film je nastal v produkciji Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija s podporo Slovenskega kulturnega centra Berlin. Idejna zasnova in urednik oddaje Daniel Celarec, scenarista Daniel Celarec in Jože Baša, montažer Marko Hočevar, režiser in direktor fotografije Jože Baša. V filmu o Andreju Žustu spregovorijo njegovi orkestrski kolegi (Sarah Willis, Stefan Dohr, Knut Weber), žena Brina Kafol Žust, Žustov nekdanji profesor Boštjan Lipovšek ter Gregor Jagodič, vodja Slovenskega kulturnega centra Berlin.
Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.
O vplivu umetne inteligence na umetnost bodo v oddaji razpravljali Vuk Ćosić, spletni interaktivni umetnik, Sašo Sedlaček, profesor na Katedri za video, animacijo in nove medije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter dr. Polona Tratnik, s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in z Inštituta IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja.
Pogovori prihodnosti je serija pogovornih oddaj z najrazličnejšimi sogovorniki, ki v medsebojnem pogovoru in izmenjavi idej premišljujejo o izzivih sedanjosti in prihodnosti. Družboslovni in naravoslovni vpogledi v raznolike teme; od podnebne krize, do najnovejših raziskav vesolja in kolonizacije Marsa, digitalizacije medsebojnih odnosov in procesov dela do geostrateških premikov ob globalizaciji, migracijah in vojaških spopadih.
Rita pomaga Petrovi dementni mami in še vedno išče brata. Dave in zločinci še vedno hočejo dobiti nazaj Rito. Peter tokrat pelje šolarje, čeprav jih načeloma ne vozi. Brad vodi svoj prvi pogreb. Lech zdaj stanuje pri Petru in Kayli. Peter se sprašuje, kdaj se bo Barry vrnil domov v Avstralijo.
DON'T FORGET THE DRIVER / Velika Britanija / 2019
Scenarij: Tim Crouch, Toby Jones
Režija: Tim Kirkby
V glavnih vlogah: Toby Jones, Claire Rushbrook, Marcia Warren, Danny Kirrane, Erin Kellyman, Luwam Teklizgi
Prekmurje je pregovorno najbolj raven del Slovenije, a Goričko je geografska izjema sredi velike Panonske nižine.
Blago nagubano goričko gričevje vpliva na navade , način življenja in gospodarstvo. Film prikazuje ljudi, njihov način življenja in prelepo pokrajino Goričkega, ki jo mnogi primerjajo z italijansko Toskano. Goričko odkrivajo tudi drugi prebivalci Slovenije, ki so si tam ustvarili dom in okolje za svoje delo.
