Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
V drugem delu pretresljivega pričevanja nam Erika Fürst, Judinja iz Murske Sobote, ki so jo okupatorji aprila 1944 skupaj s celotno družino odgnali v Auschwitz, predstavi dogajanje v zloglasnem taborišču. Erika pove, da so nacisti ukazali selitev vseh taboriščnikov, ki so lahko hodili, ko so se taborišču približevali Sovjeti. Sama je ostala v taborišču in pomagala bolni mami in sestri. V taborišču so pričakale sovjetske vojake, ki so jih osvobodili, čeprav so na potovanju domov predstavljali veliko grožnjo ženskam. Prihod v domači kraj je bil žalosten, saj je bila hiša čisto izropana. Počasi so si uredile življenje. Odnos nove države do peščice Judov, ki so preživeli holokavst, ni bil prijazen. Nacisti so skupnost v Prekmurju uničili, dokončno izničenje pa je sledilo v času komunizma, ko so porušili sinagogo in uničili judovsko pokopališče. Gospa Fürst je zelo kritična do delovanja bivšega režima in obsoja povojne poboje. Delala je v gospodarstvu in bila tudi priča različnim krajam in bonitetam, ki so jih uživali zasluženi komunistični kadri. Zato je bila zelo vesela, ko je na volitvah leta 1990 zmagal Demos in se je Slovenija osvobodila. Leta 2005 je gospa Fürst prejela zlati red za zasluge Republike Slovenije.
Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. V rubriki »Ali je res?« raziskujemo in iščemo odgovore na večne dileme, znani Slovenci pa vam ponudijo idejo za zajtrk. V rubriki Jutranji heroji spoznavamo posameznike, ki so s svojimi dejanji navdihnili skupnost in pokazali, kaj pomeni biti pravi junak vsakdanjega življenja. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut in domače lekarne, v kateri predstavljamo naravne rešitve za vsakodnevne težave. Skok v nov teden bo lepši v družbi oddaje Dobro jutro!
V oddajo prihaja pisatelj, pesnik in etnolog Ivan Sivec. Na Dan reformacije se spominjamo Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina in Adama Bohoriča, ki so utemeljitelji slovenskega knjižnega jezika. Ivan Sivec bo spregovoril o jeziku v pesmi in besedi in kako pomemben je ta za ohranitev narodne identitete.
Petra Škarja je pisateljica, podjetnica in ustanoviteljica Založbe 5ka. Podjetnica je postala pri komaj 19 letih, pri 23 pa je izdala svojo prvo knjigo ter soustanovila in kasneje prodala podjetje 500 podjetnic d.o.o. Danes je avtorica več knjižnih uspešnic, njena dela so izšla tudi v Veliki Britaniji, na Hrvaškem in Kitajskem. V zlaganju besed v sanjave zgodbe vidi čarobnost življenja, podjetništvo pa jo ohranja prizemljeno, pravi. V stalnem iskanju ravnovesja med enim in drugim je napisala kar nekaj knjig o uspešnih slovenskih podjetnikih.
Pred več kot 100 leti je Oton Ercigoj ustanovil družinsko podjetje, v katerem so ročno izdelovali vezenine za cerkve, našitke in prapore, danes pa v sodelovanju s priznanimi slovenskimi umetniki ustvarjajo vezenine velikih formatov.
Oblikovalka stekla Barbara Germ nadaljuje dolgo družinsko tradicijo steklarstva. V svojem ateljeju v Ljubljani izdeluje nakit, za katerega pravi, da je kot začimba na koži ženske, ki ga nosi.
V kreativnem središču – Center Rog med drugim deluje tudi devet proizvodnih laboratorijev, ki združujejo tradicionalne ročne obrti in najnovejše tehnologije.
Oče in sin, Marko in Gašper Godec, spadata med zadnje kotlarske mojstre v Sloveniji. V svoji delavnici v Kresnicah pri Litiji še vedno po starem, ročno, izdelujeta unikatne bakrene kotle.
Ob cesti Bled–Bohinj je v ozki dolini Soteski proti koncu 19. stoletja nastala Pantzova žičnica. Ta najstarejša še stoječa gozdarska žičnica v Evropi je danes zaščitena kot tehniški spomenik.
V knjižnicah in arhivih po svetu je sedem od desetih knjig skoraj tako kislih kot limonov sok, zato bodo v prihodnjih 300 do 400 letih propadle. To velja za papir, ki so ga izdelovali po letu 1850.
Zakaj je tako kisel? Papir, ki so ga proizvajali do leta 1850, pa zdrži 10 tisoč let. Kakšen je današnji papir?
Plastika je pogosto narejena kot potrošni material za kratkotrajno rabo, vendar tudi plastični predmeti postajajo del naše kulturne dediščine. Kako jih ohraniti?
Ohranjanje kulturne dediščine je energijsko potratno. Se bomo morali odločiti, kaj ohranjamo in kaj ne? Kako na ohranjanje dediščine vplivajo podnebne spremembe?
Oddaja RTV SMO odstira pogled v načrte, dileme, ustvarjalnost, dosežke in izzive javnega medija ter odgovarja na kritična vprašanja občinstva. Tokrat o jezikovni kulturi, RTV-prispevku, vsebinah in storitvah na digitalnih platformah, dopisniških izkušnjah iz poplavljene Bosne in Hercegovine, zakulisju pripravljanja satirične TV-oddaje. Gostje: Saša Grčman, Igor Velše, Kaja Jakopič ter Boštjan Anžin in Janja Lakner Anžin. Voditeljica: Ilinka Todorovski. Urednik: Dejan Ladika.
V adrenalinski zgodbi o najstniških strasteh, ljubeznih in upornosti spoznamo mlado Niko, ki je med odraščanjem na dirkališčih postala strastna voznica gokartov. Po tragični očetovi nesreči jo želi mama prepričati, naj opusti treninge, toda mladenka želi za vsako ceno slediti svojim sanjam. Kljub predsodkom v šoli, nabiranju prvih ljubezenskih izkušenj in številnih ovirah, ki se znajdejo na njeni poti, Niki največ pomenijo divje hitrosti na dirkališču, toda za nove zmage poleg neizmernega poguma in predanosti potrebuje tudi pomoč zvestih prijateljev.
Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
Izbira zemljišča je pogosto ena od najpomembnejših odločitev pri gradnji novega doma. Prav posebna lega zemljišča je narekovala razporeditev prostorov v hiši mlade družine. Pri izbiranju sodobne oblike stavbe sta se naročnika zgledovala po sosednjih objektih, vrsto gradnje pa sta izbrala v skladu s trajnostno in odgovorno rabo prostora. Tako je blizu Celja zrasla pasivna lesena hiša z minimalnim ogljičnim odtisom.
Soseska Vintgar je dom kar 600 različnim rastlinskim vrstam, pa tudi številnim živalskim, in s svojo čudovito podobo že več kot 130 let privablja ljubitelje naravnih lepot z vsega sveta. Pred kratkim je v njenem vzhodnem delu na temeljih stare zrasla nova lesena zgradba, ki kljub izčiščeni obliki ostaja zvesta lokalnemu arhitekturnemu jeziku.
V prejšnji oddaji smo vam razkrili nekaj utrinkov z obiska hribovskega vrta zakoncev Knavs, ki se je razvil v veličasten park s pravljičnimi zelenimi sobanami. Tokrat vas vabimo, da si ogledate še njun urejen zelenjavni vrt in mogočni skalnjak z večtonskimi apnenčastimi skalami, ki se ob zeleni okolici zdijo kot tihi stražarji vrta.
Christopher Kerr je zdravnik v hospicu. Vsi njegovi bolniki umrejo. A vendar gre za pripoved o tolažbi in upanju. Zdravniku bolniki zaupajo svoje sanje – o preteklih razmerjih, pomembnih dogodkih, o ljubezni in odpuščanju –, ki se zdijo bolj resnične od resnice, ki vračajo smisel življenja in pomenijo prehod iz stiske v sprejemanje neizogibnega.
DEATH IS BUT A DREAM / ZDA / 2021 / Režija: Monica De La Torre
Spoj Zlobčevih govorjenih besed pred kamero s spojem njegovih zapisanih besed v poeziji prikazuje vso večplastnost njegove osebnosti, razkriva globoko čutenje sveta in prikazuje način, kako je to prelival v svoje pesmi. Njegova pripoved o sebi tako razjasnjuje temeljne odnose do življenja, do pesništva, do tragičnih stvari, ki so se mu dogodile v preteklosti, do ljubezni, skratka, pred nami se je Ciril Zlobec odkril kot izjemen intelektualec in nadvse globok ter hkrati presenetljivo preprost poet v svoji neposrednosti.
Film je poklon velikemu človeku in pesniku.
Napeta potapljaška srhljivka, ob kateri bo trepetala vsa družina.
Ida in Tuva sta polsestri. Ena je Švedinja, druga Norvežanka, kar je plod razposajene mladosti njune matere, strastne potapljačice. Mlajša sestra Tuva je podedovala materino vihravo naravo in strast do morja, tako da se preživlja kot profesionalna potapljačica, Ida pa je poročena mati dveh otrok, ki v morje poredko zaide. Čeprav se mati in hčeri ne srečujejo pogosto, gojijo obred – božični potop v hladno in temno vodo norveškega fjorda.
Mati tik pred zdajci stakne hud prehlad, zato se na potop odpravita samo polsestri. Proti koncu dogodivščine se s pobočja nad morjem sprožijo skale in zadenejo Tuvo. Na srečo je samo ranjena, vendar je njena noga ujeta pod skalno gomilo. Ida splava na površje in spozna, da je skalni plaz zasul tudi njuno opremo, avtomobilske ključe in telefona. Na voljo imata samo dve jeklenki kisika in pribor za menjavo avtomobilskih gum. Divja bitka s časom se začne …
Originalni naslov: BREAKING SURFACE
Leto produkcije: 2020
Država: koprodukcija
Žanr: triler
Režija: Joachim Hedén
Scenarij: Joachim Hedén
Igrajo: Moa Gammel, Madeleine Martin, Trine Wiggen, Jitse Jonathan Buitink
Pred ameriškimi predsedniškimi volitvami, ki bodo 5. novembra, smo novinarji radia, televizije in MMC-ja v skupnem projektu videokast ZDA 2024 pripravili niz pogovorov o različnih vidikih današnje ameriške družbe, od znanstvenega, gospodarskega do glasbenega in športnega. Gostja Gašperja Andrinka je bila izr. prof. dr. Andreja Vezovnik, ki poučuje na Fakulteti za družbene vede ter deluje v okviru Centra za socialno psihologijo. V zadnjem obdobju se ukvarja predvsem s hrano in diskurzom okoli tega, za človeka pomembnega področja. Sama pravi, da je hrana zelo politična, kar se še posebej kaže v ameriški družbi in pri širitvi ameriškega vpliva po svetu. Ima dve različni izkušnji z bivanjem v Združenih državah Amerike, bila pa je tudi priča zgodovinskemu dogodku – izvolitvi prvega temnopoltega ameriškega predsednika leta 2008.
Vikingi so se zapisali v zgodovino kot neustrašni raziskovalci in osvajalci. Do danes jih slavijo kot heroje. Toda ali je to upravičeno? Zdi se, da so miti in legende o pogumu in pustolovskem duhu Vikingov zakrili temno plat njihovega uspeha. Vikinško družbo je namreč določala tudi trgovina z ljudmi …
VICTIMS OF THE VIKINGS / IN DEN FÄNGEN DER WIKINGER / Avstrija / 2020 / Režija: Stefan Ludwig
