Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro.
Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro!
Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!

O svojih spominih bodo pripovedovali trije bratje Suhadolc: najmlajši Janez, legendarni profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo, ki je zasnoval in izdelal tudi več sto stolov; Matija, prav tako arhitekt, ki je med drugim avtor načrtov za ureditev številnih samostanskih knjižnic na Slovenskem; in najstarejši, prof. dr. Anton, upokojeni profesor matematike na ljubljanski univerzi ter tudi navdušen botanik, preučevalec in zbiralec različnih vrst lesa. Med drugim se bodo spomnili svojih treh že pokojnih sestra, psihologinje Mete, poročene Krečič; arhitektke in spomeniške konservatorke Nataše, poročene Štupar Šumi, ter zdravnice Andreje, poročene Pipp. Spregovorili bodo tudi o svojih starših. Oče teh šestih otrok, gradbeni inženir in projektant Anton Suhadolc, je bil dve desetletji pred drugo svetovno vojno statik in vodja gradbišč pri največjih projektih arhitekta Jožeta Plečnika (gradnja cerkve v Šiški, stadiona ...) ter Plečnikov tesen prijatelj, obenem pa je samostojno ustvaril tudi več zgradb v Ljubljani. Mama, učiteljica Natalija, izhaja iz v naše kraje davno priseljene italijanske rodbine Sartori, oče pa po mamini strani iz prav tako italijanske družine Peruzzi, v kateri sta bila najbolj znana praded Martin Peruzzi, ki je leta 1875 prvi opozoril strokovnjake Deželnega muzeja Rudolfinum (danes Narodnega muzeja) na zanimive najdbe ostankov kolišč na Barju, ter njegov sin, kipar Svitoslav Peruzzi. Brata Anton in Matija Suhadolc sta bila rojena v desetletju pred drugo svetovno vojno, najmlajši Janez pa med njo. Vsak od bratov je imel zanimivo in ustvarjalno življenjsko pot. Njihove pripovedi v Spominih spremlja na stotine fotografij iz javnih in zasebnih virov. Številne med njimi so bile le redko objavljene. Nekatere fotografije v oddaji pa so bile objavljene prvič. Videti bo mogoče tudi posnetke iz arhivskih dokumentarnih filmov. Spet se napoveduje privlačna freska nekdanjih časov.

Akademski slikar Milan Klemenčič je že leta 1910 v Šturjah pri Ajdovščini ustvaril Malo marionetno gledališče.

Kasneje je osrednji portretiranec dokumentarnega filma Mojster in njegov Gašper s svojim dolgoletnim delovanjem postavil temelje slovenskemu lutkovnemu gledališču, ki se lahko primerja s področnimi evropskimi gledališči z veliko daljšo tradicijo.
Že pred prvo svetovno vojno je Milan Klemenčič napisal program o ustanovitvi pravega lutkovnega gledališča na Slovenskem, objavil pa ga je šele po vojni, ko je Ljubljana dobila Slovensko marionetno gledališče. Postal je vodja gledališča, izdelal je tudi lutke in sceno, prevedel besedila za predstave ter izbral igralce. Gledalci so bili navdušeni nad predstavami in nad njegovim znamenitim likom Gašperjem, ki ga je Klemenčič prevzel iz besedil Franca Poccija. Gašper, nemirni duh, ki za vsako stvar najde pravi odgovor, je postal njegov spremljevalec in je tudi v tem primeru rdeča nit portreta.
Deset let se je nato Klemenčič posvečal samo slikanju, zatem pa se je odločil, da bo ustvaril svoje lastno gledališče. Ljudi je povabil na svoj dom na predstavo Sovji grad. Vse je sam tako natančno izdelal, da so figurice pred gledalci dobesedno oživele. Sledila je predstava Doktor Faust, ki pomeni vrh njegove lutkovne umetnosti. Predstava je še danes na repertoarju Lutkovnega gledališča Ljubljana. Je dragocen dokument časa in žlahten delček zakladnice slovenske kulturne dediščine.
Milan Klemenčič je bil tudi prvi, ki se je pri nas preizkusil v barvni fotografiji, lahko pa ga štejemo tudi med prve scenografe in kostumografe. Dokumentarno pripoved je skupaj s strokovnim sodelavcem Matjažem Lobodo zasnovala Magda Lapajne, ki je napisala scenarij in film režirala.

Po uspešnem glasbenem prvencu, albumu Doza romantike, sta Uroš in Tjaša za svoj prepoznavni zven v slovenski pop glasbi našla ime – Steklasika. Izid drugega albuma sta februarja 2024 proslavila s koncertom v Cankarjevem domu, kjer so njune nove in pretekle uspešnice v spremljavi uigranega banda in razširjene glasbene zasedbe zaživele v čisto svežih glasbenih preoblekah.
Koncert je pravi vrtiljak čustev – od solz žalosti do solz smeha. Spremljali so ju glasbeni prijatelji Kvatropirci, Game Over, Gašper Konec in Otroški pevski zbor OŠ Toma Brejca.

Albanska sonatina je zgodba o bivanju slovenskega skladatelja, dirigenta, pianista in aranžerja v Albaniji leta 1947.

Bojan Adamič je po vojni počel tisto, o čemer je sanjal kot partizan, skladal in igral je jazz. V državi, kjer je bil moto »delu čast in oblast«, je bila t. i. kapitalistična ameriška glasba moteča. Tako so jazzista Bojana Adamiča, ki je bil preveč »napredno« usmerjen in jih je motil pri gradnji v revolucionarne pesmi odete države, poslali na kulturniško misijo v Albanijo. Tam naj bi maestro Bojan ustanovil orkester in glasbenike učil ustvarjati priredbe, komponirati in igrati. Ko je prišel v Tirano, je doživel kulturni in civilizacijski šok, obenem pa našel velik zaklad v tamkajšnji glasbi in folklori. Tam je napisal tudi prvo umetno skladbo Sonatino, ki jo je Simfonični orkester RTV Slovenija zaigral prav za namen dokumentarnega filma.
Hči Bojana Adamiča, Alenka Adamič, je bila neizmeren vir informacij in raziskovalka očetovega dela v Albaniji, medtem ko je akademik prof. dr. Vasil S. Tole o mojstrovem delu v Albaniji napisal knjigo. Film je nastal iz dokumentarnega gradiva, ki ga doslej še ni nihče objavil, zaradi zelo nizkega proračuna smo v Albaniji snemali le dobre tri dni, vendar je nastala zgodba o tem, kaj lahko vznesen ljubitelj glasbe naredi v dobrih treh mesecih v deželi, v kateri je prvič. To je zgodba o povojnih krivicah, ki pa so v tem primeru posledično prinesle veliko dobrega za obe strani, tako za Albanijo kot za Slovenijo.

Znanstvena fantastika za mlajše: Zabavna celovečerna animirana pustolovščina, postavljena na čaroben tuj planet.

Vili je izjemno srečen deček, saj živi na vesoljski postaji s starši, ki so astronavti. Ko v njihov vesoljski dom trči asteroid, se Vili reši s kapsulo, ki ga odnese na neznani planet. Ni pa čisto sam, saj je v družbi prikupnega robota. Na planetu srečata tudi nenavadnega vesoljskega psička. Trije prijatelji se podajo na pustolovščino po nikdar prehojenih poteh, kjer spoznajo osupljivo naravo planeta, polno nenavadnih živih bitij, čarobnih pojavov in presenečenj. Na planetu pa so tudi strašljiva bitja, ki so videti kot dinozavri, pred katerimi morajo bežati.

Film je poln posrečenih domislic in magičnih ilustracij, zgodba pa govori o pustolovskem duhu in prepuščanju domišljiji, o vztrajnosti, domotožju in prijateljstvu z nenavadnimi bitji, ki so drugačna od nas.

Priporočena starost: 8+

Izvirni naslov: TERRA WILLY / Britansko-francoski film, 2020 / Režija: Eric Tosti / Scenarij: David Alaux, Eric Tosti, Jean-Francois Tosti

Tokratna Avtomobilnost se v veliki meri odvija na dirkališčih. Prvi prispevek se odvija na slovitem francoskem dirkačišču Le Mans, kjer smo se udeležili dirke tovornjakov, ki pospešujejo enako hitro kot porsche 911. A poleg atraktivnih dvobojev na stezi, nesreč in velike množice smo se pogovarjali tudi o ekologiji. Namreč, gre za obnovo gum teh dirkalnikov, ki jih nato namenijo za uporabo na cestnih tovornjakih.
Nadaljevali smo na dirkališču Lausitzring na severu Nemčije, kjer nam je Volkswagnov tovarniški testni voznik primerjal vožnjo na robu zmogljivosti s spredaj gnanim golfom GTI in štirikolesno gnanim golfom R.
Protiutež športnima zgodbama je preizkus honde CR-V, ki se je izkazala še posebej na luknjastih cestah. Zato smo jo zapeljali v servisno delavnico, strokovnjak pa nam je razložil, da je skrivnost voznih lastnostih v novih blažilnikih.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Svetovno je oddaja, v kateri bomo skozi pregled agencijskih novic izpostavili aktualna dogajanja v kulturi, odkritja v znanosti in pozitivne družbene fenomene. Oddajo pripravljajo novinarji Kulturno umetniškega programa Televizije Slovenija.

Dokumentarna serija predstavi življenje in zapuščino enega največjih in najvplivnejših pripovedovalcev zgodb na svetu, Walta Disneyja. Serija prinaša redke posnetke iz arhivov studia Disney, prizore iz nekaterih njegovih najslavnejših filmov in intervjuje z risarji in umetniki, ki so sodelovali pri »Sneguljčici in sedmih palčkih«, ter snovalci Disneylanda.

2. del:
Po prvih uspehih Mikija Miške se je Disney posvetil svoji naslednji obsedenosti: ustvarjanju prve celovečerne risanke po pravljici Sneguljčica, kar je bilo veliko umetniško in finančno tveganje. Animacijo je hotel dvigniti na raven igranih filmov. Njegov perfekcionizem je podaljševal snemanje, vendar se je tveganje izplačalo. Film Sneguljčica in sedem palčkov je v prvem letu zaslužil 8 milijonov dolarjev – kar bi bilo danes več kot 100 milijonov dolarjev. Walt Disney je razvijal načrte za Bambija, Ostržka in Fantazijo, film, ki ga je najbolj navduševal. Zaradi treh velikih produkcij je studio skoraj podvojil število redno zaposlenih in Disney je zgradil nove sanjske prostore v Burbanku. Občinstvo in kritiki so hvalili Ostržka, prodaja vstopnic pa je zastala. Poleg vsega si kritiki glede Fantazije niso bili enotni in film je doživel finančni polom. Do leta 1940 je Ceh filmskih risarjev prodrl v vse studie razen Disneyjevega. Prepričan, da ima pravico voditi svoje podjetje, kot se mu zdi primerno, se je Disney odtujil od delavcev, ki so v veliki večini izglasovali stavko. 29. maja 1941 se je moral Disney peljati mimo več kot 200 stavkajočih, med katerimi so bili nekateri njegovi najbolj zaupanja vredni risarji. Bil je presenečen in jezen, počutil se je izdanega.

WALT DISNEY / ZDA / 2015 / Režija: Sarah Colt

Julia je razrvana po tem, ko jo partner Raphael zapusti. V bližini opuščene stavbe odkrijejo truplo mladega moškega in izkaže se, da je primer, povezan s tem, pred 20 leti vodil že njen oče. Zato ga Julia povabi, naj sodeluje pri preiskavi. Toda sovraštvo med Novakom in njenim očetom je po dolgih letih še vedno živo. Ko se med preiskavo dokopljejo do grozljivih izsledkov, Novak ne more več tajiti težke skrivnosti, ki jo je nosil s seboj toliko let in s katero je bil usodno povezan tudi Julijin oče.

VISE LE COEUR / Aim for the Heart / Francija / 2022
Scenarij: Fanny Robert, Sophie Lebarbier, Maxime Berthemy, Elodie Namer, Olivier Kohn
Režija: Vincent Jamain
V glavnih vlogah: Claire Keim, Lannick Gautry, Noémie Chicheportiche

Vlado Kreslin, rojen leta 1953, je 2023 s koncertom v Cankarjevem domu praznoval sedemdeseti rojstni dan. Na glasbeno pot je stopil v začetku sedemdesetih let. Posnetek koncerta je glasbeni časovni stroj, ki nas popelje skozi Kreslinovo dolgoletno zelo uspešno ustvarjanje. Malim bogovom in Beltinški bandi se na odru pridružijo glasbeniki, ki so z Vladom že sodelovali, in obogatijo tudi izvedbe redkeje predvajanih Kreslinovih skladb.
Režiserka: Tina Novak.