Posnetek koncerta nedeljskih glasbenih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija izvedb Vivaldijevega Koncerta za dve trobenti in godala ter znane orkestralne suite Pulcinella Igorja Stravinskega. V solističnih vlogah sta nastopila člana Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, trobentača Jure Gradišnik in Matej Rihter. Orkestralno suito iz baleta Pulcinella je Igor Stravinski zapisal po glasbeni zamisli baročnega skladatelja B. G. Pergolesija.
Folklorna skupina Tine Rožanc se je sedemdeseti obletnici obstoja poklonila s predstavo, ki nosi naslov »Sem.« in pripoveduje o človeški biti in cikličnosti človeškega razvoja, družbe in posameznika. Plesna točka »Dekadenca« z igro, plesom in glasbo simbolično prikazuje obdobje življenja, ko se človek umirja in sooča s postopnim upadanjem življenjske energije, ustvarjalnosti in vitalnosti. Koreografijo točke je pripravila Anja Cizel, glasbeno priredbo ljudskih plesov in pesmi pa Klemen Bojanovič.
Koncert združenih zborov Slovenije, ki ga je organiziral Javni sklad za kulturne dejavnosti, je potekal ob svetovnem dnevu zborovske glasbe. Sporočilo tega praznika je, da v glasbi ne iščemo le oblikovne popolnosti in poustvarjalne lepote, temveč z združenim petjem slavimo solidarnost, mir in razumevanje. V ospredju letošnje prireditve so bili srednješolski zbori, zato je na koncertu v Cankarjevem domu sodelovalo 12 izbranih gimnazijskih zborov Slovenije. Pevce so nanj od jeseni pripravljali šolski zborovodje, v Gallusovi dvorani pa so nastope združenih pevcev prevzeli dirigenti Helena Fojkar Zupančič, Simona Rožman Strnad in Damijan Močnik. Prireditev je povezoval Nik Škrlec.
Na Gorenjskem v vasi Kamnje smo naleteli na kozji paradiž. Koze so glavna atrakcija objekta, ki pa bo očaral s toplino in uporabo lesa v interierju.
Hiša, ki so jo poimenovali »Krasna« je grajena z masivnim lesenimi sistemom, sicer skromna po svojih zunanjih dimenzijah, a bogata po vsebini v notranjosti.
Številni gledalci bodo v predstavljeni prenovljeni hiši iz 60. let obudili spomin na svoje otroštvo. Vrstna hiša je obetala veliko, a je bilo potrebno kar veliko inovativnosti, potrpljenja s skritimi presenečenji in temeljitega dela, da zdaj s prenovljeno podobo navdušujoče nagovarja standarde sodobnega bivanja.
Tokratna Avtomobilnost se v veliki meri odvija na dirkališčih. Prvi prispevek se odvija na slovitem francoskem dirkačišču Le Mans, kjer smo se udeležili dirke tovornjakov, ki pospešujejo enako hitro kot porsche 911. A poleg atraktivnih dvobojev na stezi, nesreč in velike množice smo se pogovarjali tudi o ekologiji. Namreč, gre za obnovo gum teh dirkalnikov, ki jih nato namenijo za uporabo na cestnih tovornjakih.
Nadaljevali smo na dirkališču Lausitzring na severu Nemčije, kjer nam je Volkswagnov tovarniški testni voznik primerjal vožnjo na robu zmogljivosti s spredaj gnanim golfom GTI in štirikolesno gnanim golfom R.
Protiutež športnima zgodbama je preizkus honde CR-V, ki se je izkazala še posebej na luknjastih cestah. Zato smo jo zapeljali v servisno delavnico, strokovnjak pa nam je razložil, da je skrivnost voznih lastnostih v novih blažilnikih.
To je film o opazovalcu in Parizu v dvajsetih letih 20. stoletja, ko je mesto postalo središče sodobne umetnosti.
Pariz je bil takrat zbirališče prišlekov, ki so iz vzhodne Evrope prihajali v prestolnico umetnosti, upali na umetniško slavo in v njegovi boemskosti iskali svoj prostor, večinoma iz dneva v dan in iz rok v usta ...
Med njimi je bil tudi nadarjen, doma že uveljavljen slikar Veno Pilon. Atelje in skromno prebivališče je imel na bulvarju Montparnasse 75, o katerem je Frederic Beigbeder zapisal: »Montparnasse je četrt, kjer kraljujejo seks, literatura in smrt.« Tu je srečeval Henryja Millerja, Maxa Ernsta, Ossipa Zadkina, Giorgia De Chirica, Rolanda Oudoja ... Čez dve leti, ko je postal eden izmed njih, pa je zapisal: »Ker se mi je vera v lastno delo omajala, me k slikanju ni več vleklo, slikanje se mi je upiralo. Zatekel sem se v Pariz, da se v množici izgubim in pozabim nase ... Zato sem se tudi izogibal razstav.« Po prihodu v Pariz je opustil slikanje, prevzela ga je fotografija. Pilonu v Parizu ni uspel preboj med najbolj znane fotografe, za kar sta bila kriva pretirana skromnost in pomanjkanje samozavesti. Iz teh dveh razlogov je Pilon tudi veliko prezgodaj končal svoje slikarsko ustvarjanje.
S fotografiranjem del parnasovcev, portreti najpomembnejših umetnikov francoske umetniške šole ter posnetki Pariza je bil Pilon izjemno pomemben za razvoj fotografske umetnosti. Ob Andreu Kerteszu, Henriju Cartier-Bressonu in Brassaiu je bil začetnik reportažne fotografije. Pozneje pa je ob boku Mana Raya, Christiana Schada, Laszla Moholy-Nagya iskal svoj eksperimentalen izraz in svoje mesto znotraj novih avantgardnih estetik.
Potem ko se je poročil, se je oddaljil od boemskega življenja in opustil druženje s predstavniki avantgardnih montparnaških omizij. Je pa fotografiranje postalo njegov vir zaslužka, s katerim je preživljal družino. Leta 1968 se je vrnil v domovino, fotografiral pa je pravzaprav do zadnjega dne. Njegovi zadnji diapozitivi so bili odkriti šele pred kratkim.
Jean Cocteau je v enem od svojih najbolj znanih citatov rekel takole: »V Parizu bi bili vsi radi igralci, nihče noče biti samo gledalec.« To je bil prav tisti Cocteau, ki je Pilonu na njegovi prvi pariški razstavi v galeriji Carrefour leta 1934 na fotografijo Maske pritrdil svojo dolgo pesnitev ter mu ob njej napisa spoštljivo posvetilo: »To je bilo moje največje priznanje iz te dobe.« Ironično pa Cocteaujev citat ravno za Pilona ne drži. Pilon je bil namreč najprej opazovalec življenja in šele nato »nastopač« in vse drugo … Fotografija je bila Pilonova skrita strast, tiha ljubezen, ki ji je bil predan vse svoje življenje.
Scenarij in režija Igor Vrtačnik.
13-letna Meeri Ehrlich se spopada z več težavami kot njeni vrstniki. Zaljubljena je v fanta, ki ji ne vrača pozornosti. Nedavno ji je umrla mama. Oče je pogrebnik in išče novo ženo, a ko jo najde, Meeri z novo družinsko članico ni zadovoljna. Ker pa je močno zaljubljena, nekega dne dobesedno poleti. Čeprav poskuša svojo supermoč pred drugimi skriti, jo njeni bližnji odkrijejo. In ko končno dobi dokaz, da ji fant, v katerega je zaljubljena, ljubezni ne vrača, supermoč izgubi.
Lep dekliški film s fantazijskimi elementi raziskuje mladostniško krizo in prikaže, kako v življenju večkrat izgubimo krila in jih dobimo nazaj.
Priporočena starost: 10+
Originalni naslov: HIMBEEREN MIT SENF
Leto produkcije: 2020
Država: koprodukcija
Žanr: mladinski film
Režija: Ruth Olshan
Scenarij: Heike Fink in Ruth Olshan
Igrajo: Luc Schiltz, Leni Deschner, Fabienne Elaine Hollwege, Benedikt Jenke
VEČPOMENSKE KRIZANTEME
Krizanteme s poznimi, dolgo cvetočimi raznolikimi cvetovi lepo obarvajo jesen. Pri nas jih ob 1. novembru izbiramo kot del nagrobnega okrasja. V vzhodni Aziji, od koder izvirajo, simbolizirajo veselje in dolgo, srečno življenje. Kako vzgojiti velik kroglast cvet ali pa desetine drobnih, pokaže Sebastjan Lipar.
POKLON RIMSKI BOGINJI POMONI
Na turistični kmetiji v okolici Rogaške Slatine večino hrane, predvsem pa sadja, pridelajo sami. Posestvo se imenuje Pomona, po boginji, ki so ji Rimljani namenili vlogo zavetnice sadja. Na posestvu so uredili učno pot, sprehod po njej nas okrepi z znanji o redkejšem načinu gojenja zelenjave, užitnem nazobčancu, pa tudi, kako iz kutin narediti nekaj sladkega.
JAPONSKA IKEBANA
Iz le nekaj cvetov krizantem Sebastjan sestavi ikebano. Precej drugačno, kot smo je vajeni pri nas. Na Japonskem tovrstno aranžiranje cvetja velja za visoko umetnost. Pri ikebani, drugo ime zanjo je Kado oz. pot cvetja, gre pogosto za minimalistične aranžmaje, z minimalnim številom cvetov, stebel in listov, ki se med samo naj ne bi dotikali, poustvarjajo prizore iz narave.
Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.
Dokumentarna serija Planet Zemlja (III.) nas popelje na neverjetno popotovanje po različnih življenjskih okoljih, ki jih najdemo na Zemlji. Čeprav so se ta tudi v preteklosti vedno spreminjala, se je zaradi segrevanja planeta, ki ga povzroča človek, ter širjenja površin za kmetijsko, gospodarsko in poselitveno rabo zdaj ta proces tako pospešil, da nekatere živali komaj še lovijo korak z njim.
4. del: Sladka voda
Sladka voda je nujno potrebna za življenje na kopnem in na najbolj presenetljive načine oblikuje pokrajino in tamkajšnja bitja. Od tega naravnega bogastva, ki ga človeštvo čedalje intenzivneje izkorišča, je odvisna desetina vseh vrst, ki živijo na Zemlji.
PLANET EARTH III. / Velika Britanija / 2023 / Režija: Charlotte Bostock, Nick Easton
Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.
Francoski avtor Antoine de Saint-Exupéry se je 31. decembra 1940 izkrcal v New Yorku. Zapustil je Francijo, po kateri so prste stegovali nacisti. Delno animirana dokumentarna oddaja prikazuje obdobje, v katerem je avtor na predlog svojih ameriških založnikov ustvaril zgodbo za otroke, ki je pozneje postala tudi zgodba za odrasle. V Malem princu je Saint-Exupéry opisal in narisal dečka, ki ga je od nekdaj nosil v sebi, in ga obdal z izkušnjami iz življenja na drugi strani Atlantika, daleč od ljubljene ogrožene domovine. Kuštravi deček z asteroida B 612 nam ima še danes mnogo povedati, predvsem pa nas uči, naj gledamo s srcem.
THE LITTLE PRINCE - A STAR IS BORN / Francija, Španija / 2023 / Režija: Vincent Nguyen
Slovenski celovečerni film Pod gladino je žanrsko zasnovan kot psihološka kriminalka o zločinu, krivdi, pravici, prijateljstvu in zaupanju. S svojo vizualno podobo spominja na sugestivne in sodobne primere nordijskega noir filma.
Mladi odvetnici Rebeki je dodeljen primer umora scenografa Valterja, glavna osumljenka pa je Jana, njena prijateljica iz otroštva in hkrati scenografovo dekle.Na prvi pogled zelo preprost primer razkrije temne plasti, skrivnostne globine in stranpoti človeške narave.
Režija: Klemen Dvornik / Igrajo: Nika Rozman (Rebeka), Nina Ivanišin (Jana), Matej Puc (Beno), Gašper Tič (Mavricij), Peter Musevski (Hren), Ksenija Mišič (Marjana), Vladimir Vlaškalič (Valter), Matija Vastl (Brulc), Jernej Šugman (Marjan)
