Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro.
Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro!
Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!

O svojih spominih bodo pripovedovali trije bratje Suhadolc: najmlajši Janez, legendarni profesor prostoročnega risanja na Fakulteti za arhitekturo, ki je zasnoval in izdelal tudi več sto stolov; Matija, prav tako arhitekt, ki je med drugim avtor načrtov za ureditev številnih samostanskih knjižnic na Slovenskem; in najstarejši, prof. dr. Anton, upokojeni profesor matematike na ljubljanski univerzi ter tudi navdušen botanik, preučevalec in zbiralec različnih vrst lesa. Med drugim se bodo spomnili svojih treh že pokojnih sestra, psihologinje Mete, poročene Krečič; arhitektke in spomeniške konservatorke Nataše, poročene Štupar Šumi, ter zdravnice Andreje, poročene Pipp. Spregovorili bodo tudi o svojih starših. Oče teh šestih otrok, gradbeni inženir in projektant Anton Suhadolc, je bil dve desetletji pred drugo svetovno vojno statik in vodja gradbišč pri največjih projektih arhitekta Jožeta Plečnika (gradnja cerkve v Šiški, stadiona ...) ter Plečnikov tesen prijatelj, obenem pa je samostojno ustvaril tudi več zgradb v Ljubljani. Mama, učiteljica Natalija, izhaja iz v naše kraje davno priseljene italijanske rodbine Sartori, oče pa po mamini strani iz prav tako italijanske družine Peruzzi, v kateri sta bila najbolj znana praded Martin Peruzzi, ki je leta 1875 prvi opozoril strokovnjake Deželnega muzeja Rudolfinum (danes Narodnega muzeja) na zanimive najdbe ostankov kolišč na Barju, ter njegov sin, kipar Svitoslav Peruzzi. Brata Anton in Matija Suhadolc sta bila rojena v desetletju pred drugo svetovno vojno, najmlajši Janez pa med njo. Vsak od bratov je imel zanimivo in ustvarjalno življenjsko pot. Njihove pripovedi v Spominih spremlja na stotine fotografij iz javnih in zasebnih virov. Številne med njimi so bile le redko objavljene. Nekatere fotografije v oddaji pa so bile objavljene prvič. Videti bo mogoče tudi posnetke iz arhivskih dokumentarnih filmov. Spet se napoveduje privlačna freska nekdanjih časov.

Arhitekt in oblikovalec Saša Mächtig je ikona slovenskega industrijskega oblikovanja, svetovno znan predvsem po znamenitem »rdečem kiosku«.

Saša Machtig je “rdeči kiosk” K67 ustvaril leta 1967 v duhu šestdesetih let in prvega poleta na Luno. Vizionarski univerzalni montažni sistem in modularno sestavljivi Kiosk K67 je zaznamoval urbana okolja in življenjski slog v našem prostoru in drugod po svetu. V novem stoletju je ponovno oživel na dveh pomembnih dogodkih v New Yorku, na razstavi ”H konkretni utopiji: Arhitektura v Jugoslaviji 1948 -1980" v letu 2018, in kot informativni center na dogodku NYCxDESIGN na Times Squaru leto kasneje. Navdušil je številne strokovnjake in obiskovalce.
Filmski portret sledi Saši Mächtigu na delu vznemirljive in navdihujoče kolesarski poti Alpe Adria od Salzburga do Gradeža in preko Krasa. Ta skupni in soodvisni prostor kulture in zgodovine je tudi prostor ustvarjalnih inženirskih duhov prednikov. To in pa študij pri profesorju Ravnikarju ter znameniti jugoslovanski rdeči potni list, ki mu je dal občutek svobodnega odločanja in radovednost, so ga oblikovali že v mladosti za velike podvige. Z organizacijo prestižnega svetovnega kongresa industrijskega oblikovanja ICSID “Na križišču/Svet sprememb” v Ljubljani leta 1991 je želel Slovenijo postaviti na zemljevid sveta. Njegov moto je, da je z domišljijo in voljo vse mogoče. Novi projekt K21, interaktivni samooskrbni večnamenski kiosk za enaindvajseto stoletje, z naprednimi tehnološkimi rešitvami udejanja zamisel da je oblikovanje “snov za spremembe” (matter of change) in že riše sliko prihodnost in hkrati brezčasnosti v Mächtigovih delih.
Scenaristka in režiserka filma je Jasna Hribernik.

V islamu ženske ne smejo govoriti o spolnosti, toda medicinska sestra in stand up komičarka Khadija prav rada krši ta tabu. Vse za svobodo.

V islamu ženske ne smejo govoriti o spolnosti, toda medicinska sestra in stand up komičarka Khadija Sabriye prav rada krši ta tabu. Ne, da bi provocirala, temveč izrazila samo sebe. Odločila se je za svobodo.

V poletnem večeru pod zvezdami je Rok Golob občinstvo popeljal v obljubljeno simfonično ekstazo v kateri je povezal različne glasbene svetove. V drznem in ambicioznem projektu je pripravil sodoben in veličasten koncert za vse generacije, k sodelovanju pa je povabil enega najboljših hrvaških izvajalcev Gibonnija in izjemne slovenske izvajalce iz sveta popa, rocka, metala, rapa in klasične glasbe. Orkester je prikazal v novi luči že z uvodno skladbo s katero sta Orkester Zagrebške filharmonije in zbor Perpetuum Jazzile poslušalce pripravila na glasbeno popotovanje po katerem so jih vodili Omar Naber, Maja Keuc, Nuška Drašček, Nina Strnad, Lana Trotovšek, Katrinas, KiNG FOO in Tinkara Kovač, Metalstreet, Murat&Jose, Tomi Meglič. Maja Keuc, Tokac in Aleksandra Josić.
Rok Golob je na veličastnem cross-over spektaklu na Kongresnem trgu je ponovno dokazal brezmejnost glasbe v svoji edinstveni glasbeni viziji, ki se ne ustraši združevanja elementov in izvajalcev različnih glasbenih žanrov. "Posebnost takega koncerta je, da združuje generacije in prikaže orkester v novi luči.«

Četrta epizoda v seriji filmov o zdravnici in veterinarju

Zdravnica Emma Colin si hišo in ordinacijo deli z veterinarjem in prijateljem Pierrom Jossetom. Skupaj pomagata ljudem in živalim v stiski. Tokrat se vpleteta v primer raziskovanja jastrebov, ki so trn v peti rejcev v njunem kraju Valerande-les-Chantelle. Emma pa še vedno poskuša priti do dna skrivnosti iz družinske preteklosti.

Izvirni naslov: LA DOC ET LE VÉTO 4 / Režija: Thierry Binisti / Scenarij: Sylviane Corgiat, Alysse Hallali & Bruno Lecigne Igrajo: Michel Cymes, Dounia Coesens / Igrajo: Margherita Mazzucco, Luigi Lo Cascio, Andrea Bruschi, Andrea Carpenzano, Paolo Briguglia, Carlotta Natoli, Mattia Napoli, Paola Tiziana Cruciani, Valentino Campitelli, Giulia Testa, Flaminia Mancin, Luigi Vestuto

Ustvarjalci oddaje Avtomobilnost so dolgoletni odlični poznavalci avtomobilskih tehnologij in sodobnega razvoja na področju prometne varnosti, varovanja okolja in novih mobilnostnih smernic. Želja avtorjev oddaje je pogledati globlje v zakulisje industrije ter spoznati tako razloge kot metode, s katerimi sodobni svet avtomobilizma naslavlja preoblikovanje družbe v bolj trajnostno mobilnost. Posebnost ekipe Avtomobilnosti je tudi močno razvit čut do aktivne vloge pri povečanju prometne varnosti. Člani ekipe so namreč avtorji številnih preventivnih dogodkov in pobud, skupno pa jim je tudi to, da k sodelovanju zelo radi povabijo gledalce, bralce in poslušalce.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Nekoč so tetovaže povezovali s pankerji, rokerji in pripadniki kriminalnega podzemlja, danes pa za mnoge postajajo oblika samoizražanja: pa naj gre za tetovaže športnih navijačev, nepremišljen spomin na poletno potovanje ali dovršeno umetniško okrasitev celotnega telesa. Predstavili bomo Guinnessovo rekorderko v pokritosti telesa s tetovažami in prebivalce nizozemskega mesta Utrecht, ki so si omislili prav posebno poslikavo.

Dokumentarna serija predstavi življenje in zapuščino enega največjih in najvplivnejših pripovedovalcev zgodb na svetu, Walta Disneyja. Serija prinaša redke posnetke iz arhivov studia Disney, prizore iz nekaterih njegovih najslavnejših filmov in intervjuje z risarji in umetniki, ki so sodelovali pri »Sneguljčici in sedmih palčkih«, ter snovalci Disneylanda.

4. del:
Ko so se 17. julija 1955 odprla vrata Disneylanda, so ga preplavili obiskovalci. Skoraj polovica Amerike je gledala neposreden televizijski prenos dogodkov. Disneyland je v prvih desetih tednih pritegnil milijon obiskovalcev, nato pa jih je prihajalo po pet milijonov na leto. Waltovo stvaritev je bilo treba videti. Do leta 1960 je bil Disney na vrhu enega najbolj dobičkonosnih zabavnih podjetij na svetu. Stalen tok prihodkov iz Disneylanda je pomenil, da se je prvič v svoji 40-letni karieri znebil vpliva bank. Toda naj je izpopolnjeval svoj zabaviščni park ali nadziral televizijske oddaje in pol ducata filmov, ki jih je vsako leto posnel njegov studio, se je zdelo, da ga bolj zanima njegova zapuščina kot prevzemanje umetniških tveganj, zaradi katerih je postal slaven. Mary Poppins, ki je debitirala poleti 1964, temelji na eni izmed njegovih najljubših otroških knjig. Film o disfunkcionalni družini je Disneyjeva najbolj premišljena predelava zgodbe o njegovem trdosrčnem očetu. Film je postal velika uspešnica in je bil nominiran za 13 oskarjev, kar je Disneyju prineslo prvo in edino nominacijo za najboljši film. Leta 1965 je odjeknila novica, da Walt Disney načrtuje še en velik projekt v osrednji Floridi: Eksperimentalno prototipno skupnost prihodnosti ali Epcot. Njenega nastanka ni dočakal, saj je 14. decembra 1966 v starosti 65 let umrl zaradi raka na pljučih. Zgradil je medijsko in razvedrilno podjetje, ki stoji še danes, dobil je več oskarjev kot kdorkoli v zgodovini, ustvaril kinematografsko umetnost in izumil novo vrsto ameriškega počitniškega cilja. Njegova smrt je bil novica na naslovnicah po vsem svetu.

WALT DISNEY / ZDA / 2015 / Režija: Sarah Colt

Andy Fisher je vlakovodja in na redni progi do Nottinghama nekdo z lokom strelja na vlak. Andy se boji, da je tarča on, čeprav ne ve, zakaj. Cathy se pripravlja na izrek kazni pastorku Scottu, ki je tudi navdušen lokostrelec, kar pa njegov oče policiji zamolči. Ian in Kevin, ki je prišel iz Londona pomagat pri preiskavi, obiščeta Sparrowe, lastnike lokostrelskega strelišča, da bi ugotovila, kdo so njihove stranke. Andy, ki ga snaha Sarah ne mara preveč, sprejme paket namesto nje.

SHERWOOD / Velika Britanija / 2022
V glavnih vlogah: David Morrissey, Joanne Froggatt, Lesley Manville, Robert Glenister, Adeel Akhtar, Lorraine Ashbourne, Kevin Doyle
Scenarij: James Graham
Režija: Lewis Arnold

33/45 je tedenska glasbena oddaja o ustvarjalcih različnih glasbenih zvrsti, kreativnih procesih in zaodrju. Oddaja bo sledila dogodkom na sceni, jih napovedovala in gostila glasbenike. Predstavljen bo tudi spot tedna, ki ga bodo gledalci izbrali na spletu. Vsako soboto zvečer na 2. programu TV Slovenija. Voditeljica: Leila Aleksandra Jelić.

Popeljali vas bomo skozi zakulisje in prvi samostojni koncert izjemno uspešne mlade slovenske skupine Joker Out v Areni Stožice.