Bogdan je kupil zapuščeno kmetijo na obrobju Maribora in jo skupaj z ženo spremenil v Posestvo SONČNI RAJ. Na njive sta zasadila konopljo, zelišča in buče hokaido, na svojem posestvu pa izvajata projekt ZASADIMO.SI, v katerem sta s pomočjo prostovoljcev iz vse Slovenije zasadila več kot 9500 sadik avtohtonih medonosnih rastlin, med njimi sadna drevesa jablan, češenj, sliv in hrušk. Ob tem so naselili tudi panje čebel. V učilnici na prostem nastaja labirint iz robidovja. Vsi izdelki nosijo ekološki certifikat kakovosti, saj je celotna vizija kmetije usmerjena k trajnostnemu razvoju in iskanju poti nazaj k naravi.

Vaša zgodba je zelo zanimiva – po izobrazbi ste inženir lesarstva in z ženo sta se pred tremi leti odločila za nakup zapuščene kmetije. V tako kratkem času je nastalo posestvo Sončni raj. Kaj konkretneje je v vaših očeh nastalo iz začetnega vrtičkarstva?

Da, tudi nama čas hitro teče, vendar sva se prepustila toku dogajanja. V nekaj letih sva znova prinesla življenje na kmetijo, ki je prej precej samevala oziroma propadala. Od začetne ideje o majhni njivi zelišč do danes sem zdaj kmet s 14 hektarji kmetijskih površin, na katerih pridelujemo hrano zgolj po načelih ekološkega kmetovanja.

Da ste se lahko posvetili zagonu kmetijskega gospodarstva, ste takrat pustili službo. Kaj vas je tako navdušilo in od kod ideje za razvoj?

Največje navdušenje je bil izziv, kako začeti, kako preživeti. Povezava z naravo je že od mladih nog močna vez, ki je imela pri teh odločitvah očitno največjo vlogo. V kmetijstvu je vsak dan nov dan, je izziv, je uživanje, če ga tako vidiš, je sprostitev, če tako čutiš. Ideje so v vseh nas, toda treba se je poslušati in delovati v skladu s svojimi prepričanji. Večino stvari, ki jih počnemo ali pripravljamo, delam zgolj iz sebe. Pogosto me sprašujejo, od kod ideje, ali ste obiskali ta in ta kraj ... Ideje prihajajo iz srca. Nikamor ne grem pogledat projekta, ki bi bil lahko podoben našemu, ker potem to ni več naš projekt. Poslušam sebe in poskušam čim bolj smiselno in uporabno potem zamisel vpeljati v realnost.

Se vam je to že obrestovalo? Kako ste si organizirali delo na posestvu?

Vsak dan se obrestuje, če to vidiš in si hvaležen za to. So nove izkušnje, so nove dogodivščine, za katere se vsak dan zahvalim. To je življenje, ki ima svoj tok, in če plavaš z njim, vidiš veliko lepih stvari. So tudi izzivi, a jih veliko lažje rešuješ, če jih gledaš s pozitivne strani. Ni vedno preprosto, a treba je delovati in razmišljati naprej, kajti naprej je prava pot. Pozimi največ truda namenim trženju in promociji naših izdelkov in storitev; takrat je več časa tudi za birokracijo in pripravljanje projektov za prihajajoče leto. Tako pozimi kot poleti se trudim ohranjati ritem in vstajam med peto in pol šesto uro zjutraj. Poleti sem po navadi takrat že dejaven na kmetiji, na kateri dela ne zmanjka. Organizacija je bistvena, da lahko uspešno prideluješ in tržiš izdelke, ki jih prideluješ.

Pridelujete izključno bio izdelke, čaje, sirupe, žita, marmelado, ustvarili ste projekt Medeni park, na posestvu gostite različne delavnice in druge dejavnosti, tudi na vaši spletni strani se takoj občuti, da za vsem tem stoji neki premislek, neka lastna filozofija. Kakšna?

Glavna ideja je ljudem ponuditi možnost, da začutijo sebe. Kmetijske površine okrog domačije smo zasadili z izključno avtohtonimi medonosnimi rastlinami in nastal je Medeni park, ki bo iz leta v leto večji in zanimivejši. Tako smo začeli ustvarjati učilnico na prostem, ki jo bodo uporabljale prihajajoče generacije. Aktivnosti, ki jih pripravljamo na kmetiji, dajejo ljudem možnost, da uvidijo, česa vsega so tudi sami sposobni: izdelati milo, zasaditi drevo ali rastlino, skrbeti za naravo, se zdravo prehranjevati ali z različnimi tehnikami premagati svoje strahove ter omejujoča prepričanja, ki jih ovirajo na poti do srečnega življenja.

Pravite, da je pri vas malo drugačna kmetijska dejavnost, in na vaši spletni strani piše, da posestvo zaradi svoje lege in pristopa ponuja svežino in drugačnost. Kaj to pomeni?

Zagotovo smo v okolju, kjer delujemo, nekoliko drugačna kmetija. Ležimo namreč na izrazito vinorodnem območju, kjer se prideluje veliko izjemno kakovostnih štajerskih vin. Mariborska vinska cesta je znana po številnih kmečkih turizmih, ki ponujajo svojim gostom domačo hrano in vina. Mi smo nekako poljedelci in zeliščarji, pomešani z alternativnimi pristopi k življenju. Na naši kmetiji ne točimo in ne uživamo alkohola. Čeprav ga v življenju uživam, sicer izjemno malo, sva se z ženo odločila, da po tem ni potrebe. Naj se ljudje začutijo, naj se posvetijo v naravi svojim otrokom, naj vidijo lepoto, ki je okrog nas ..... Organiziramo oglede zeliščnega nasada in Medenega parka, rituale hoje po žerjavici in jogo v naravi, v naravi igramo na planetarne gonge in še kaj bi se našlo. To je drugačnost, ki jo ponujamo v naravi, a vseeno blizu mesta Maribor, kjer smo na dosegu roke domačim pa tudi tujim obiskovalcem.

Kako naj se po vaših izkušnjah začetnik kmetijskega gospodarstva loti ustvarjanja lastnega delovnega mesta? Česa ste se vi na tej poti doslej naučili? Kaj vse mora mladi kmet za začetek vedeti in znati?

Pri vsej zgodbi bo največ imela volja do življenja in dela. Tudi če ničesar ne znaš, se lahko vsega naučiš, a zato sta potrebna volja in pozitiven pristop, da se na izkušnjah učiš. Nobena napaka ni napaka, če iz nje potegneš pozitiven rezultat in sprejmeš to kot učenje. Vsak dan se naučiš veliko novega. A če verjameš v svojo pot, veš, kje je tvoj cilj, in pot, na kateri si, je bistvena. Zato je treba sebi v prid obrniti vsako, še tako nemogočo stvar. Treba je začeti in potem vztrajati, treba si je narediti spisek prioritet in jih pozneje uresničevati. Vse je mogoče – meje si postavljamo sami in okolje, v katerem smo. Če ga odmislimo, vidimo, da smo sami kovači svoje zgodbe. Ne glede na to, kaj poreče kdo drug, mi sami se odločimo, kaj bomo storili s tem.

Tudi svetovna konkurenca v inovacijah in pristopih v kmetijstvu je pestra. Katere novosti ustvarjate vi?

Vsi mi smo svet, ki ga ustvarjamo, vsak s svojim pristopom. Podobno delujočih ne jemljem kot tekmece, temveč kot somišljenike v podobni zgodbi. Vsi ustvarjamo, da sebi in družini omogočamo zanimivo in pestro življenje. Letos pripravljamo izjemno zanimiv projekt, imenovan Medeni dan. V okviru 1. svetovnega dneva čebel želimo na našo kmetijo, Posestvo SONČNI RAJ, privabiti čim večje število ljudi, ki jim želimo predstaviti pomen čebel za naše okolje. Pripravljamo veliko delavnic in predavanj o varovanju okolja, animacijo za otroke, zasajevanje rastlin in še marsikaj se bo našlo. Zanimive kuharske kreacije nam bo ponujal MasterChef Slovenije Darko Klemen, kot osrednja predavateljica bo na Medeni dan z nami Sanja Lončar, ki nam bo predstavila svet medenega zeliščarstva. Trudimo se, da bi na ta dan dokončali učni čebelnjak z 28 panji, da si bodo lahko otroci podrobneje ogledali čebelji svet. Smo tik pred izdajo pravljice Čebelji let, ki bo v nekaterih delih tudi pobarvanka, v katero se bodo lahko otroci interaktivno vživeli. Ob vsem tem pripravljamo še veliko presenečenje, ki bo zagotovo ena odmevnejših letošnjih atrakcij na Štajerskem, a naj za zdaj ostane še skrivnost.

Kakšna bi bila vaša slika slovenskega podeželja v prihodnosti in njegove veljave?

Predvsem verjamem, da bodo slovenski potrošniki začutili, da se doma prideluje veliko izjemno kakovostne hrane, ki glede na kakovost in način pridelave ni »draga« v primerjavi s tisto uvoženo iz držav tretjega sveta. Predvsem nas vidim kot destinacijo, kjer bodo tako domači in tudi tuji turisti začutili domačnost, prijaznost in zavedanje, da nam je mar za okolje in prihodnost naših otrok. Verjamem, da bo kmetijska panoga pridobivala ugled in bo zavedanje, da živimo v krasni deželi, prevladalo ter da se bomo tega zavedali vsi, ki v njej živimo.