Lojze Kerin je skupaj z družino zgradil klet Hišo frankinje, ki je razdeljena iz treh delov, med njimi je tehnološki del, del za turizem, del za prodajo, namenjena pa je tudi kulturnim dogodkom in občasno postane galerija. V njej je razvil zelo odmevno belo frankinjo, ki jo je sam razvijal pet let, zato ni presenečenje, da je leta 2017 pristal med kandidati za Inovativnega mladega kmeta. Družinska kmetija Kerin obsega 52 hektarjev gozda, 12 hektarjev ekoloških pašnikov in šest hektarjev vinograda. Za vse tehnološke in sanitarne potrebe uporabljajo deževnico, toplotno energijo pa pridobivajo iz lesne biomase. V tem letu bodo postavili lastno rastlinsko čistilno napravo in že urejajo dokumentacijo za postavitev fotovoltaike.

Vaša kmetija je družinska, kaj to pomeni dandanes?

To pomeni, da pri delu in življenju na naši kmetiji sodeluje celotna (razširjena) družina in je zanjo to način življenja, poleg tega nimamo zunanjih zaposlenih. Pretežni del dela (to so strojna in tehnološka dela v vinogradu, enologija ter tehnološka dela v kleti, trženje, komunikacija z javnostjo, promocija, vodenje degustacij) opravljam sam, veliko pa mi pomaga tudi moj oče Alojz, ki se ukvarja z ročnimi deli v vinogradih, mi pomaga v kleti in pri dostavi vina ter skrbi za čredo govedi, ki jo imamo na kmetiji. Mama Karmen poskrbi za lepo urejeno okolico ter gospodinjstvo, žena Mojca pa poleg službe in skrbi za šolske in obšolske dejavnosti otrok še vodi račune in finančno poslovanje kmetije. Seveda se vsa ta dela prepletajo, tako da si med seboj pomagamo. Pomembno se mi zdi, da pri preprostih delih sodelujejo tudi otroci, ki pomagajo po svojih močeh. Cilj tega sodelovanja pa ni toliko povečanje storilnosti, ampak učenje otrok. Gre predvsem za učenje odgovornosti, delavnosti in socialnih veščin, ki jih pridobivajo z odnosom s starimi starši.

Sami ste že od malega vedeli, da želite kmetovati – končali ste tudi študij agronomije. Koliko vam je dalo to pridobljeno znanje, koliko znanja pa se pridobi s prakso in lastnim ustvarjanjem?

Šola, študij in znanje, ki ga ob tem pridobiš, so temelj, na katerem lahko gradiš z izkušnjami, prakso in zgledom drugih uspešnih ljudi, s katerimi se srečuješ. To je podobno kot abeceda. Je osnova, da lahko začneš sestavljati besede, nato povedi ... Toda da pridemo do verzov in umetnosti, sta potrebna »kilometrina« ter »vseživljenjsko« učenje.

Ali začetnik kmetijskega gospodarstva lahko preživi s kmetijstvom in si ustvari delovno mesto, morda celo več? Se vaša družina s tem preživi?

Da sem lahko začel ustvarjati svoje delovno mesto, se moram zahvaliti svojim staršem, ki so neprenehoma vlagali v kmetijo ves svoj trud, čas in denar. Oče in mama sta začela tako rekoč iz nič. To je bila majhna, 10 hektarjev velika kmetija, ki sta jo oplemenitila tako, da je ob mojem prevzemu merila skoraj 60 hektarjev. Pomembno je tudi to, da mi je oče predal kmetijo sorazmerno mlad (pri 56 letih), kar ni prav pogosto v slovenskem kmetijstvu. Pa tudi vso mojo mladost me je zelo podpiral pri vsaki moji ideji. Zato je ta moj uspeh predvsem NAŠ uspeh, ker vedno delujemo kot tim.
Posestva, ki jih imamo v lasti, so pomemben temelj, na katerem zdaj gradimo zgodbo z inovativnimi idejami, produkti in rešitvami. Sama velikost zemljišč še ni zadosten razlog za uspeh, kot tudi niso ideje, če ni ustrezne infrastrukture.

Kako si ustvarjate svoj trg?

Naša vina tržimo predvsem po Sloveniji, v različnih restavracijah, gostilnah, vinotekah in vinotočih. Zadnji dve leti tudi (previdno) raziskujemo tujino. Za osvojitev določenega trga so poleg kakovosti, ki je baza, zelo pomemben dizajn, komunikacija in zgodba, ki prepriča.
Mi svojega vina ne ponujamo po terenu na slepo in po nizki ceni, temveč delujemo po priporočilih ali pa nas stranke same pokličejo zaradi pozitivne izkušnje, ki so jo doživeli njihovi prijatelji, znanci ...

Že 20 let se ukvarjate z edino avtohtono vrsto vina, modro frankinjo, in ste pri tem ves čas inovativni – ustvarili ste recimo belo vino iz rdečega grozdja. Od kod črpate ideje za razvoj in kako jih uresničujete?

Že od malega me je veselil poklic vinarja. Že od takrat, in vse do danes, nenehno razmišljam in preskušam zame nove tehnologije. Vedno se trudim biti kreator idej in ne generik. Predvsem opazujem, kaj delajo uspešni po Sloveniji in v svetu. Ideja za belo frankinjo je prišla iz Šampanje, kjer iz modrega pinota pridelajo bel šampanjec (blanc de noir). Tudi sam sem hotel poskusiti, vendar je to zelo zahteven postopek, ki sem ga sam razvijal pet let. Poleg bele frankinje pa lahko v naši kleti (Hiši frankinje) pokusite sedem različnih stilov vin iz modre frankinje. Inovativen je tudi pristop pri degustacijah, ki jih ponudimo gostom ob obisku in ogledu naše kleti, v kateri vedno poskrbimo za kulturne in glasbene vložke ter obogatimo goste z znanjem o zgodovini pridelave različnih vin in o kulturi uživanja vina –vedno pa se prilagodimo željam skupine.

Tudi vi si želite pridelovati bolj ekološko in okoljsko naravnano. Zakaj?

To je nekako že v meni. Zelo uživam v naravi. Vesel in hvaležen sem, da lahko živim in delam v tako lepem in sorazmerno zdravem okolju. Zavedam se, da lahko spreminjam svet na bolje le »pred svojim pragom«. Trudim se, da bi svojim otrokom pustil okolje vsaj takšno, kakršno sem sam prejel od staršev. Poleg tega pa mi je v veliko veselje uvajanje novih tehnologij. Če pa so te nekoliko bolj humane do narave, je še toliko bolje. Na naši kmetiji imamo ekološko živinorejo, spogledujem pa se tudi z ekološko pridelavo grozdja. Enako prakso uvajamo tudi pri predelavi grozdja in negi vina. V današnjem času je nujno, da gospodarno ravnamo z naravnimi viri. Zato smo že pred leti, čeprav imamo dobro oskrbo s kakovostno pitno vodo, zgradili rezervoarje za kapnico, ki jo uporabljamo za sanitarije, namakanje vrta ter za vse tehnološke potrebe. Za ogrevanje uporabljamo sekance, ki jih pridobimo iz sečnih ostankov v gozdu, tako da v naši peči ne zgori niti eno kakovostno poleno. Ravno v tem času smo v fazi gradnje sončne elektrarne, ki bo pokrivala celotno potrebo po elektriki v gospodinjstvu in na celotni kmetiji. Pri njenem dimenzioniranju smo upoštevali dejstvo, da bomo v nekaj letih kupili avtomobil na električni pogon, saj velik del goriva porabimo predvsem na krajših relacijah v domačem kraju (opravki v mestu, vožnja otrok v vrtec in šolo, obšolske dejavnosti ...). Za čiščenje odpadnih voda imamo pri kleti vgrajeno biološko čistilno napravo, za gospodinjstvo pa postavljamo rastlinsko čistilno napravo, ki bo tudi lepa popestritev in okras naravnega okolja.

Stereotip vinske kleti na Dolenjskem je precej drugačen od vinske kleti, v kateri vina ustvarjate vi.

Vino je kulturna pijača. Pri starih civilizacijah je veljalo še mnogo več kot to. Prvi dokazi o gojenju trte in negi vina izvirajo iz Gruzije približno 6000 let pred našim štetjem. V tem času se je med človekom in vinom stkala prav posebna vez, zato ni le pijača za odžejanje ali za pijančevanje. Zato se v naši kleti trudimo predvsem dvigovati raven kulture uživanja vina, ob tem pa ima prostor tudi siceršnja kultura in odnos do sočloveka.

Kmet mora imeti vrsto znanj. Katera znanja, ki ste jih v življenju pridobili in se vam zdijo pomembna pri kmetijski dejavnosti, bi poudarili?
Kot ste nakazali že v vprašanju, so poleg strokovnih znanj zelo pomembna znanja o trženju, komunikaciji, retoriki, uporabi družbenih omrežij itd.

Jaz se neprenehoma izobražujem tako strokovno kot tudi na področju trženja. Pomembno pa je tudi širjenje družbene mreže prek raznih organizacij in združenj. Sem član Evropskega reda vitezov vina ter društva Sommelier Slovenije.

Kakšna je vaša vizija kmetijstva, pridelovanja hrane širše družbe, v katerih bi se morali slovenski mladi pridelovalci združiti? Kako vidite skupnost slovenskih mladih kmetovalcev oz. kakšne bi si želeli?

Slovenija je majhna po velikosti, vendar velika po raznovrstnosti pokrajin, kulturi, kulinariki ... Razvoj kmetijstva vidim v dveh smereh. V prvi skupini so kmetije, ki imajo dobre pridelovalne razmere in bodo z znanjem, posodabljanjem, uvajanjem novih procesov in velikostjo pridelovale večje presežke hrane za širši trg. V drugi skupini pa so kmetije s težjih pridelovalnih področij, ki bodo morale svojim pridelkom dodati višjo dodano vrednost predvsem s turizmom, osebnim stikom s potrošnikom, doživetji ... V tej skupini se vidim tudi sam, saj sva se z ženo odločila, da se ne bomo širili v kvantiteti, ampak bomo z inovativnimi idejami poskušali dodati višjo dodano vrednost našim vinom in storitvam, kar nam zdaj že dobro uspeva.

Pomembno je združevanje mladih kmetov v različnih organizacijah, kot je Zveza podeželske mladine Slovenije, ki odlično skrbi za združevanje in izobraževanje članov ter promocijo kmetijstva in podeželja. Odlični za izmenjavo znanj, dobrih praks in izkušen bi bili panožni krožki, v katerih bi kmetje iz posamezne panoge izmenjevali izkušnje in znanja.
Včasih občutim, da družba nima pozitivnega odnosa do kmetov in kmetijstva. Zavedati pa se moramo, da brez podeželja ne morajo obstati mesta, da smo kmetje pridelovalci hrane, vrtnarji okolja in kulturne krajine ter da moramo v prihodnost stopati z roko v roki, z občutkom za sočloveka na eni in drugi strani.