Prvi mož Pozitivne Slovenije se je v oddaji Odmevi z voditeljem Igorjem E. Bergantom pogovarjal o programu Pozitivne Slovenije, o svojih tekmecih in nekaterih ukrepih, ki bi jih kot morebitni novi mandatar sprejel že v naslednjem letu.

Zdaj vas ne moremo več vprašati, ali se boste s stranko ali listo podali na volitve, ker ste že odgovorili. Lahko vas vprašamo samo, še kje boste kandididirali?
V Ljubljani, v Centru, in tam, kjer živim, na Rudniku. Ta odločitev je dokončna.

Ena izmed vaših programskih točk se navezuje prav na dvig zgornje stopnje DDV-ja za en odstotek. Pogledi ekonomistov na ta ukrep so različni. Se ne bojite, da bo to povišalo cene, sploh v času, ko se nam napoveduje višja inflacija?
To ne bo povišalo cene. To je samo eden od ukrepov, morate pa gledati celo paleto. Mi začnemo najprej s tistimi ukrepi, kjer so lahko učinki pozitivni, se pravi, odprava finančnega, birokratskega krča kot takega, potem pokojninska in zdravstvena reforma. Davčne olajšave na vse naložbe, ki prinašajo novo dodano vrednost in nove zaposlitve, nova dela. Simbolno so to tretji pomol v Luki Koper, drugi tir železnice in pa tretja razvojna os. Ključni problem, ki se pojavlja letos, je ta naš razkorak med stroški in prihodki v proračunu v višini dveh milijard. Vsi so ga očitali in ga je treba prepoloviti v prvem letu. S temi ukrepi se bo to zgodilo.

Kakšen je vaš pogled na davčno politiko države? Bi obdavčili najbogatejše?
To podpiram, ampak to so ukrepi, ki bodo potrebovali kar nekaj časa. Tudi druge stranke, ki so že bile v vladi, so to naredile in povzročile 900 milijonov dodatnih stroškov proračuna brez pokritja oziroma večji primanjkljaj in manjši prihodek. Mi smo se odločili, da ta srednji razred dvigujemo in ga manj obdavčimo, ampak to je korak, ki prihaja v srednjeročnem obdobju.

Ko smo že pri najbogatejših. Revija Manager je objavila novo lestvico najbogatejših Slovencev in tam ste tudi vi z vašima sinovoma. Je po vašem mnenju to v volilni tekmi vaša prednost ali pomanjkljivost?
Niti ne razmišljam o tem. To je stanje, ki velja že kar nekaj let. Moja sinova sta polnoletna, samostojna in vsak odgovarja za svoje premoženje. Jaz sem svoje premoženje prijavil in sem se celo ponudil kot primer, da pride Durs in da preveri vir mojega premoženja. Govorim o premoženju, ki ga imam jaz. Mogoče bi bilo zanimivo, da se dajo vsi kandidati pregledati, da se vidi vir premoženja. Jaz lahko za svoje premoženje dokažem, ne samo vsak evro, ampak vsak cent.

Mimogrede, volilna kampanja je zelo draga, jo boste plačali delno tudi iz lastnega žepa?
Mi imamo volilno kampanjo zakonsko predpisano s prihodki. Mogoče so donacije, kar bo manjkalo, bo šlo iz lastnih prihodkov.

Govorili ste o velikih infrastrukturnih projektih. Približno pet milijard evrov ste jih ocenili. Železnice in nov pomol v Luki Koper. Kje boste dobili kapital za te projekte? Se bo Slovenija zaradi tega vendarle morala še dodatno zadolžiti?
Odgovor je ne, kajti treba je povedati, da so ti projekti že zajeti v evropski perspektivi in jih je treba samo še podaljšati od leta 2014 do 2020. Svoj delež bomo zagotovili. Proračun bo bolj poln iz dveh razlogov. Prvič, imeli bomo podjetja, ki bodo imela svoj posel, ki bodo plačana za svoj posel, in imeli bomo podjetja, ki bodo svojim zaposlenim plačevala vse prispevke. Ker neplačevanje prispevkov zaposlenim je zame kaznivo dejanje.

Danes ste podprli zamisel o novem intervencijskem zakonu, o katerem naj bi odločal še odhajajoči državni zbor. Sindikati javnega sektorja so se večinoma izrekli proti. Kakšen je vaš komentar?
Ne vem, ali so ga vsi zavrnili. Imajo različna mnenja o tem. Eni pravijo, da nekako ne vedo, kdo lahko prevzame to obvezo. Mislim, da je čas, da poslanci državnega zbora opravijo svojo nalogo, ker zdaj ni treba poslušati nobenih strankarskih šefov. Poziv vsem nam, ki smo v volilni tekmi, je, da ta zakon, ki je potreben, podpremo. Enako je bila potrebna tudi pokojninska reforma. Moramo se zavezati in jaz se zavezujem, da ne bo nobenih posegov v letu 2012 v zakon brez soglasja vseh socialnih partnerjev. To je ključ. Ta zakon zagotavlja, da se ohrani najnižja pokojnina in najnižja plača, pri čemer je v primeru, da jaz vodim vlado, prvi pogovor s sindikati takšen, da se nedvomno dvigneta najnižja pokojnina in najnižja plača.

S sindikati bi se morali pogovarjati tudi o pokojninski reformi, ki je tudi zaradi njih propadla. Zavzemate se za podobno pokojninsko reformo in tudi za zdravstveno reformo. Zakaj bi vam bolj verjeli kot Borutu Pahorju?
Obe reformi sta dobri in obe sem že podprl v prejšnji sestavi. Prepričan sem, da je ta reforma padla zaradi nezaupanja vladi. Zato so bili v opoziciji kratkoročno zagledani v politično korist, in ne v dobro države. Če me sprašujete, kaj je prednost liste Pozitivna Slovenija lahko odgovorim v treh točkah. Ena točka je program, ki je najboljši, in najboljša ekipa. Tretja točka pa je naša preteklost. Jaz sem zadnjih 14 let vodil največje podjetje v državi. In v 14 letih nisem imel niti enega nasprotovanja sindikatov in niti ene napovedi stavke. Vsak od nas, ki kandidira, ima neko svojo zgodovino, in pokazali bomo, kaj je mogoče in kaj ni. Prepričan sem, da tudi sindikati vedo, da se trošiti več, kot je v proračunu, ne da. Nedvomno moramo preprečiti, da bi prišlo do takega scenarija, kot je zdaj v Grčiji.

Ampak gospod Janković, Slovenija je majhna. Ali se da državo voditi kot podjetje?
Da se vlado voditi kot podjetje. To so mi že očitali, ko sem prišel na mestno občino, češ da se je ne da voditi kot podjetje. Principi vodenja so isti, in sicer v prvem krogu teče dialog med vsemi partnerji, ki so zadolženi, se pravi, prevladuje stroka. Ampak, ko se enkrat dogovorimo, potem je pa samo izvajanje, in tisti, ki prevzame, ima odgovornost, da to izvede. To je ta princip vodenja. Sicer se pa dogaja to, kar smo imeli zadnje mesece - da se trije ministri ne morejo dogovoriti, kje naj teče tretja razvojna os. Tu pač mora nekdo odločiti. Tu bo šla cesta, sicer te ceste ne bo. Na koncu mi potrebujemo državo, ki bo na eni strani zelo učinkovita, na drugi strani pa mora biti solidarna. Tista vlada, ki bo našla pravo točko presečišča, bo uspešna vlada, in primerjava največjega slovenskega podjetja in mestne občine je pokazala, da so principi vodenja isti.

Ampak obstaja bistvena razlika med morebitno vlado Zorana Jankovića in vašo mestno vlado. V mestnem svetu imate absolutno večino. V državnem zboru je skoraj zagotovo ne boste imeli. Kako ste na to pripravljeni?
Ni treba. Gre za zadeve, da je v vladni ekipi strokovnjak, ki ima dva kriterija. Da je na svojem področju vrhunski, in drugič, da je ta strokovnjak timski igralec. Mislim, da je konec tega političnega kratkoročnega prerekanja, kajti videli smo učinke zadnjih let, ki niso dobri.

Ste ultimativno pragmatični. Tudi tako pragmatični, da bi šli v koalicijo z Janezom Janšo?
Ne bi šel v koalicijo z Janezom Janšo iz enega samega razloga: ker vsa leta delovanja, tako kot predsednik vlade kot tudi v največji stranki v opoziciji, dokazujejo, da nekaj govorijo, drugo delajo. Zgodovina vseh nas, ki tukaj nastopamo, mora pokazati, komu bodo državljani zaupali. Državljani ne volijo samo vlade, ampak tudi svojo prihodnost in o njej sami odločajo.

Ampak z listo Gregorja Viranta bi pa šli v koalicijo ali tudi ne, glede na to, da je bil Janšev minister?
Vsi drugi, ki sprejmejo ta program, so dobrodošli v koaliciji. Ampak treba je pogledati, kje se razlikujemo. Jaz zagovarjam javno šolstvo in javno zdravstvo. Celotna naša ekipa. Zagovarjamo državno premoženje v podjetjih in da to ni nič napačnega. Sem proti razprodaji vsega, kajti če danes prodajamo premoženje, ga praktično podarjamo, ker je cena izjemno nizka. Tu se razlikujemo. Nekdo vidi rešitev in reče: Prodajmo banko, bo trg uredil. Ampak svet je pokazal, da so tudi zasebne banke dobile pomoč držav, ker trg tega ni bil sposoben urediti. Še enkrat pravim, da je ključen dober direktor. Za ta dokaz imam štiri direktorje na naši listi, ki imajo zelo različno lastniško strukturo. Eden je v državni lastni, drugi je v lasti tujcev, tretji v svoji lasti, ampak so vsi izjemno uspešni. Ferenčak v Prekmurju, Golob na Goriškem, Šifrer na Gorenjskem in pa Pezdirc v dolenjski pokrajini.