Za nami so že tri četrtine uradne volilne kampanje, kar pomeni, da nas od prvih predčasnih volitev v zgodovini Slovenije loči le še dober teden. O dozdajšnjem poteku kampanje smo se na MMC-ju pogovarjali z novinarjem Tinom Mamićem in psihologom Mirom Klinetom.

Za Mamića in Klineta kampanja medla oz. bleda
"Kampanja je precej bleda. Posebej na lokalnih soočenjih gre velikokrat samo za tekmovanje v leporečju, brez konkretnih rešitev in obljub. Razlike med strankami tudi niso tako poudarjene, kot bi lahko bile. Veliko politikov in mnenjskih voditeljev celo govori, da med programi ni razlik. Prav letos pa so programi zelo različni, česar doslej v taki meri, z izjemo leta 1990, ni bilo. Gotovo pa se bo kampanja še stopnjevala in zaostrila," meni Mamić.

Kline podobno kot Mamić meni, da je kampanja medla in nepregledna, predvsem kar se tiče uradnega oglaševanja. Edina zanimiva točka, ki kaj pove o kandidatu, so zanj televizijska soočenja.

Mamić: Mediji obravnavajo stranke neenakopravno
Mamić vidi veliko podobnost med letošnjo kampanjo in tisto leta 2008 v zadevi Patria. "Pri tem je težko verjeti v naključja, posebej ko gledamo medijsko pozornost. Ne pozabimo, da je skoraj 600 slovenskih novinarjev pred nekaj leti po vsej Evropi poslalo pismo, ki Janšo opisuje kot 'nevarnost za EU'," je pojasnil in dodal, da sta si kampanji podobni tudi v neenakopravnem obravnavanju vseh strank večine medijev, posebej tiskanih, manj pa elektronskih.

Kline je izpostavil, da so se v primerjavi z letom 2008 bistveno minimalizirali oglasi strank, poleg tega pa so tudi manj ustvarjalni in zelo malo povedo o tem, kaj stranke v bistvu hočejo doseči na volitvah.

Kline: Ne vemo, ali so afere konstrukti ali resničnost
O primerjavi med afero Patria, ki je izbruhnila pred volitvami leta 2008, in finančnimi transakcijami Zorana Jankovića, o katerih je največ govora v tokratni kampanji, pa je Mamić dejal: "O aferi Patria bi nepristranski opazovalec težko ocenjeval, koliko je prisotnega medijsko-političnega pompa in koliko korupcije. Pri Jankoviću pa so finančne nepravilnosti veliko bolj jasne. Druga razlika je, da se pri Janši o morebitni podkupnini samo govori, medtem ko denarnih sadov ni videti nikjer."

"Teh dveh afer zato ne moremo primerjati. Edina skupna točka je, da znižujeta rating Jankoviću in Janši," je pojasnil.

Kline je poudaril, da ne pozna ozadja afer in da ne vemo, ali gre za realnost ali konstrukt, "ali je to kdo podtaknil ali so to realni podatki, ali to kdo proži ali je to nastalo na podlagi odkritij raziskovalnih novinarjev". Kot pravi, tudi sodniki in davčni inšpektorji še niso povedali nič, da bi človek lahko dobil stvarnejšo sliko o določeni stvari. "Medijskih konstruktov pa se ne splača komentirati, ker izpadeš bumbar, ki verjame tistemu, kar je v medijih," je še dodal.

Mamić: Vsak akter eno in isto idejo ponavlja kot travmo
Volivci ob spremljanju soočenj kaj hitro dobijo občutek, da SDS-ovi kandidati na vsako vprašanje odgovarjajo s programom 10+100, Janković z Mercatorjem in Virant z debirokratizacijo.

Mamić je to komentiral z besedami, da je volivec, ki nima jasno izdelanih političnih mnenj, tisti, ki bo odločal o zmagovalcu, zato vsak akter eno in isto idejo ponavlja kot travmo, da si bo tudi slehernik zapomnil, kaj stranka želi. "V nasprotju z večino kandidatov, ki na lokalnih soočenjih ne govorijo o konkretnih rešitvah, so prvokategorniki že ugotovili, da je to bolj prepričljivo," pravi.

Po Klinetovem prepričanju se to dogaja zaradi soočenj, ki so preveč množična, zato imajo kandidati na voljo za odgovore le 30 ali 40 sekund. "Kandidati, ni nujno, da so samo predsedniki strank, pridejo tudi drugo-, tretje- in četrtokategorniki, ki so kandidati za poslance, govorijo tisto, kar so naučeni. To sta pa en ali dva stavka. Četrto ali peto vprašanje, ki bi poglobilo neko temo, pa seveda nikoli ne pride na vrsto ali pa redkokdaj, in če pride, so takoj bosi," je zatrdil.

Kandidati tako po njegovem mnenju predstavljajo zgolj najbolj osnovne šablone, več kot dva stavka iz programa ali pa iz tistega, kar so jih naučili na komunikacijskem treningu, pa po njegovem mnenju velika večina ne zmore povedati.

Kline: Stanje se usodno ne more več spremeniti
Na vprašanje, ali lahko pred volitvami še kar koli spremeni napovedi javnomnenjskih anket, je Mamić odvrnil: "Dober politik vedno preseneča. Posebej bi znale postati bolj agresivne stranke, ki se jim parlament odmika. Neizkoriščenih tem je tudi še veliko. Zoper ljubljanski centralizem se ni še nihče zares postavil. Poleg tega je treba javnomnenjske ankete jemati z rezervo. Isti dan sta dve agenciji objavili rezultat za neko stranko, ki se je razlikoval za deset odsotnih točk. Ob takem fiasku bi pričakoval, da bosta morali obe agenciji zaradi medijskega in političnega pritiska natančno pojasniti, kako je to mogoče."

Kline pa je dejal, da se bodo rezultati anket še spreminjali, saj ljudje še vedno oblikujejo svoje mnenje, vprašanje pa je, kot pravi, ali ima kdo na zalogi še kakšno stvar, ki je navadni državljani ne poznamo, in bo "potegnjena ven". Nedvomno se to po njegovem mnenju še lahko zgodi, ampak glede na to, kako velike so razlike, to ne more usodno spremeniti dejanskega stanja. Trdi, da se lahko še spremeni položaj strank na tretjem ali četrtem mestu, prvo in drugo mesto pa se mu zdita že toliko nadgrajeni, "da se skoraj ne more nič več spremeniti".