Ob koncu leta 2010 se je na sodiščih nabralo 270.000 zaostankov, polovica zadev pa se na okrožnih sodiščih rešuje več kot eno leto. To po prepričanju članov Državljanske liste Gregorja Viranta ogroža pravno državo in povzroča škodo državljanom ter gospodarstvu.

Preizkusna doba za sodnike in osebna odgovornost
Zato so v program zapisali nekaj konkretnih sprememb na področju sodstva. Tako bi spremenili ustavo in uvedli dveletno preizkusno dobo za sodnike. Če bi sodnik pokazal, da ima kompetence, ki so potrebne za to delo, bi ga sodni svet imenoval za trajni mandat. "Velika večina dobrih sodnikov podpira preizkusni mandat," je prepričan Marko Pavliha, s tem pa bi tudi dosegli, da ne bo sleherni pravnik postal sodnik.

Prav tako bi uvedli osebno odgovornost sodnikov, in sicer bi predsedniki sodišč imeli več vzvodov, da sankcionirajo slabe in nagradijo dobre sodnike, pojasnjuje Gregor Virant. Hkrati bi od predsednika vrhovnega sodišča zahtevali, da vsako leto postavi konkretne cilje in nato o njihovi uresničitvi tudi poroča parlamentu. "Enako velja za predsednike drugih sodišč. Da se ve, kdo odgovarja za situacijo na določenem sodišču," dodaja.

V štirih letih bi odpravili zaostanke
Cilj njihove stranke je namreč tudi v štirih letih popolnoma odpraviti vse sodne zaostanke in zagotoviti, da se na prvi stopnji sodbe izrekajo najpozneje v šestih mesecih. To sicer za nekatere zadeve velja že zdaj, a ker "za sodnika ni sankcij, če tega ne spoštuje", se po besedah Janija Sorška pač stvari ne premikajo. "Sodišča so tretja veja oblasti in morajo prevzeti odgovornost kot preostali dve."

Uvedba e-pravosodja
Zatrjujejo pa, da bodo vse spremembe in poenostavitve procesnih zakonov vpeljali v sodelovanju s sodno vejo oblasti, med drugim tudi uvedbo e-pravosodja, da se na sodiščih ne bo več poslovalo s papirjem, temveč vloge vlagalo in vročalo elektronsko. Prav tako bi zagotovili večjo dostopnost in transparentnost, saj bi moralo sodišče vsaki stranki v postopku na spletu, po telefonu ali v informacijski pisarni pojasniti, kaj se dogaja z njihovo zadevo in kaj lahko pričakujejo. "Naredili bomo vse, da povrnemo zaupanje v sodstvo, sodstvo pa mora narediti vse, da dokaže, da je vredno zaupanja," pravijo.

Za vsakega delodajalca, ki bo "ukradel prispevke za zaposlenega", bodo po pojasnilih Rada Pezdirja predlagali visoke kazni. In ker je delovanje pravne države izjemno pomembno tudi za gospodarski razvoj, želijo utrditi nadzor pri varovanju sklenjenih pogodb, izvršbah in predvidljivosti ravnanja oblasti. "Pravna država se ne začne na sodišču, ampak ko prvi uradnik začne pisati uredbo. Ali jo bo napisal tako, da bomo vsi vedeli, kaj določa," je dodal Janez Šušteršič.