Stranka, ki bo kandidirala v vseh volilnih okrajih, bo lahko za volitve porabila nekaj manj kot 680 tisoč evrov. Foto: MMC RTV SLO
Stranka, ki bo kandidirala v vseh volilnih okrajih, bo lahko za volitve porabila nekaj manj kot 680 tisoč evrov. Foto: MMC RTV SLO

Na teh računih se morajo zbirati vsa sredstva namenjena financiranju volilne kampanje, ki jih organizator sam nameni ali dobi od drugih pravnih in fizičnih oseb, z istega računa pa se poravnavajo tudi vsi stroški, ki so povezani s kampanjo. Zakon o volilni in referendumski kampanji sicer določa, da mora organizator kampanje transakcijski račun z oznako "za volilno kampanjo" odpreti najpozneje 45 dni pred dnem glasovanja.

Zakon omejuje tudi višino stroškov, ki ji sme organizator porabiti za volilno kampanjo. Stroški ne smejo preseči 0,40 evra na posameznega volilnega upravičenca v volilnem okraju oziroma enoti, v kateri je bila vložena lista kandidatov. Lista, ki bo imela kandidate v vseh volilnih okrajih, bo za financiranje kampanje lahko porabila največ slabih 680.000 evrov. Volilne kampanje ni dovoljeno financirati s sredstvi družb, ki so v več kot v 25-odstotni lasti države.

Organizatorji kampanj volilnih list, ki jim bo na volitvah uspelo pridobiti poslanske mandate, bodo upravičeni do delnega povračila stroškov kampanje v višini 0,33 evra za dobljeni glas.

Posebni računi morajo biti zaprti najpozneje štiri mesece po dnevu glasovanja, v petnajstih dneh po zaprtju računa pa morajo organizatorji kampanje državnemu zboru in računskemu sodišču predložiti poročilo.

Volilna kampanja se bo uradno začela 22. avgusta, vanjo pa sodijo vse politične oglaševalske vsebine, katerih namen je vplivati na odločanje volilvk in volivcev. V okvir volilne kampanje med drugim spadajo oglaševanje v medijih, elektronskih publikacijah, promoviranje z uporabo telekomunikacijskih storitev, plakatiranje in javni shodi.