V Avtomobilnosti, kot v pravi mobilnostni oddaji, gremo radi na teren, še posebej, če lahko preskušamo nove mobilnostne koncepte in prevozna sredstva. Obdelali smo 15 različnih vidikov prijaznosti v prometu, zato vas vabimo, da si pogledate vsa posamezna poglavja tega velikega projekta, ki smo ga postavili v Osnovni šoli Šenčur in v središču mesta Kranj.

Tokrat smo se v Avtomobilnosti pridružili Zavarovalnici Triglav in partnerjem, s katerimi smo na Glavnem trgu mesta Kranj poskusili ustvariti občutek, kakšno bo v bližnji prihodnosti naše križišče urbanih mestnih mikromobilnostnih srečevanj.

Križišče prihodnosti

Izbira mesta Kranj je bila pravzaprav logična, saj je Kranj v zadnjih letih s svojimi mobilnostnimi koncepti in razmisleki med najbolj prodornimi in inovativnimi slovenskimi mesti, staro mestno jedro pa je kot naročeno, da smo na njem lahko narisali in postavili pomanjšano različico tega, kar se bo v Kranju zgodilo čez nekaj let.

Vse skupaj je bil tudi poskus, v katerega smo povabili naključne sobotne sprehajalce in pri tem pazili, da so pri svojih mobilnostnih potrebah in pogledih kar se da različni.

V prometu ves čas gradimo odnose

In obiskali smo tudi Osnovno šolo v Šenčurju, kjer smo z otroki na poligonu pred šolo in v njej preizkušali vsakodnevne položaje na kolesu, peš, s skiroji ... Na primer, pokazali smo, zakaj je pomembno nakazovanje smeri z glavo, zakaj je treba biti gibčen, učili smo se vaje ravnotežja, demonstrirali vožnjo z vozičkom, s seboj smo pripeljali celo simulator vožnje.

Pokazali smo tudi, kako se je treba znajti. Znajti se pomeni, da je treba uporabiti znanje, telesne veščine, izkušnje, pa seveda vsa naša čutila, povrhu pa tudi empatijo. V prometu namreč ves čas gradimo odnose, še posebej to velja na območjih, kjer govorimo o mikromobilnosti, kot rečejo strokovno, oziroma tam, kjer se sreča izredno pestra množica udeležencev najrazličnejših hitrosti in spretnosti. Skupaj z Zavarovalnico Triglav smo v šolski telovadnici in na šolskem dvorišču organizirali mikromobilnostni poligon in na njem ustvarili zmešnjavo najvišje vrste. Otrokom smo dali vse mogoče motilce, povrhu vsega smo vanje med vožnjo celo metali žoge. Ker tako tudi je v resnici, promet je pogosto čisto prava možganska telovadba. In kako se izviti iz vseh teh zagat?

"Jaz se ves čas pogovarjam z drugimi. Kako pa, če sem na motorju? Pogledam, in če vidim, da so me drugi udeleženci videli, vem, da smo se začeli pogovarjati," pravi inštruktor varne vožnje Andrej Brglez.

Poglejmo torej, kako smo se pogovarjali. Vabljeni k ogledu videoreportaže iz oddaje Avtomobilnost.